Javno dobro, ni vedno dobro. Težave s cesto

0
1155

Ni malo primerov v Sloveniji, kjer so se posamezni lastniki zemljišč odločili, da svoj del zemlje namenijo v t.i. javno dobro, z namenom, da bi si olajšali sobivanje, prometne povezave, delovanje. Seveda v soglasju z ostalimi na tem območju. A žal se v Sloveniji vse prevečkrat dogaja, da tisti, ki so mu ljudje svoje zemljišče podarili (občina) premalo skrbi, da bi bil namen javnega res v javno dobro oz. nemoten.

Namreč, v Sloveniji je tako, da imamo veliko poti, ki so še vedno delno lokalne oz. občinske, državne. In malo morje primerov je, ko se v neki vasi ali zaselku, 90% lastnikov odloči za smotrno, zdravo odločitev, ki vsaj pravilo nikomur ne škodi. Odločili so se, da svoje zemljišče namenijo v javno dobro. A kaj, ko se vedno najde nekdo, ki temu ni naklonjen. Še več, na zemljišču, ki se mu je sprva prav tako odpovedal v javno dobro, a se je kasneje zaradi prenizke ponujene odkupne cene zemljišča premislil, pridno koplje jarke za odvodnavanje, s temi jarki pa pošteno koplje tudi po živcih vseh ostalih, ki živijo, ali delujejo na tem območju in uporabljajo to cesto.

In kakšen je smisel se odpovedati svojemu zemljišču v javno dobro, ko pa t.i. javne inštitucije ne storijo ničesar oz. premalo? V primeru, ki ga opisujemo, je tako, da je del ceste v zasebni lasti, preostali del poti pa so lastniki namenili v javno dobro. Tako je tudi v novomeški Mestni občini oz. na periferiji te občine.

Še nekaj pojasnil o tem, kaj je javno dobro:

Slovenski Stvarnopravni zakonik določa, da je javno dobro: »stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo. Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.« (Stvarnopravni zakonik, 19. člen).

Po slovenski zakonodaji je javna cesta tista cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije. Vsakdo jo lahko prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic (Železnik, 2005).

V Sloveniji je lastništvo zemljišč, po katerih so zgrajene ceste, eno od perečih vprašanj v zvezi z občinskimi cestami. Po zakonodaji so javne ceste (državne ali občinske) javno dobro. Tako bi morala biti tudi zemljišča, po katerih tečejo, javno dobro, dejansko pa so zemljiškoknjižni lastniki številnih parcel pod cestami še vedno posamezniki (Goršek, Problematika stvarnopravnih razmerij za zemljišča, po katerih potekajo občinske ceste).

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj