Kaj so dorekli? Znano bo ob 11. uri

0
3399

Vlada Republike Slovenije je na seji obravnavala prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Celotno besedilo vseh ukrepov bo dostopno v torek,  ob 11. uri, ko bodo na novinarski konferenci slednje predstavili predsednik vlade Janez Janša, minister za finance Andrej Šircelj in vodja strokovne posvetovalne skupine Matej Lahovnik.

Vlada bo zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohranijo “delovna mesta, socialna stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciali v znanosti, kulturi … in družbi na splošno”, je napovedal premier Janša.

Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih espejev) naj bi predlagali, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisali prispevki, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.

Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB-ju zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.

Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.

Za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo), naj bi predlagali izenačitev s statusom za delavce na čakanju. Delavcu, ki bi v času epidemije izgubil službo, bi od prvega dne avtomatično pripadlo nadomestilo za brezposelnost; ko bi veljavnost ukrepa prenehala, pa bi se mu pravice odmerile po veljavni zakonodaji. Uporabniki javnih storitev, ki se ne izvajajo (npr. vrtci), v času krize ne bi plačevali.

Podjetjem, ki morajo ostati odprta, naj bi po predlogu skupine civilna zaščita, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in drugi pristojni zagotovili potrebne zaščitne ukrepe, možnost nakupa mask, razkužil, usmeritve glede ravnanj. Pristojne institucije naj bi po predlogu tudi izdale smernice za varno delo in ravnanje v primeru pojava bolezni pri zaposlenem.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj