petek, 29 marca, 2024
DomaLokalnoKako nad pozebo?

Kako nad pozebo?

Narava je neusmiljena. In pred nami so nizke nočne in jutranje temperature. Že v naslednjih dneh nas bo dosegel mrzel – polarni zrak, ki se spušča z Islandije. Vmes kaže še na snežno pošiljko. V nemilosti bodo trte in sadno drevje oz. rastline. A kako se upreti oz. zaščititi?

Razna podjetja prodajajo t.i. fito-farmacevtsko zaščito, a še vedno je marsikje po svetu najbolj v praksi stoletja stara praksa: kurjenje v vinogradih in sadovnjakih oz z grelci, s tem pa potiskanje toplega zraka po rastlinju. Slednje je sicer izredno zahtevno, a menda tudi najbolj učinkovito.

Prav tako po svetu uporabljajo t.i. umetni dež. Aktivna zaščita temelji na pršenju dreves. Nasad se pokrije z umetnim dežjem. Zaščita temelji na izkoriščanju fizikalnega dejstva, da se pri zmrzovanju vode sprošča energija v obliki toplote. Na vsak kilogram vode se sprosti 335 kJ energije. S stalnim dovajanjem vode, ki zmrzuje, se sprosti dovolj toplote, da temperatura ne pade pod 0, oziroma pod -0,5°C. Tako ostanejo rodni brsti, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Količina potrebne vode je odvisna od vremenskih razmer, temperature zraka, vetra. Bolj neugodne razmere zahtevajo večjo porabo vode. S pršenjem moramo začeti dovolj zgodaj in končati dovolj pozno, da ne pride do podhladitve ledu in s tem poškodb dreves, ali drugače povedano, dokler se ves led ne stali. .

Negativne lastnosti takega načina zaščite so velika poraba vode, lahko pride tudi do zadušitve korenin dreves, zaradi velikih količin vode, ki zastaja v nasadu. Voda izpira hranila v podtalje, lahko pride do poslabšanja strukture tal. Velika količina ledu na drevesih lahko povzroči lomljenje vejic ter mandanje poganjkov.

Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Kdaj pride določena rastlina iste sadne vrste in sorte v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege, na kateri je posajena. Na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah, ki so pozimi dalj časa v senci, je razvoj poznejši in taka lega utrpi manj škode po spomladanski pozebi kot tipične preksončne sadjarske lege na isti nadmorski višini. Pri debeloplodnih sadnih vrstah je za kolikor toliko normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog 5 % cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa se mora razviti v plodove vsaj 20 % cvetov. To pomeni, da 90-odstotna pozeba cvetov pri breskvi ne napravi pomembne škode, pri češnji pa je škoda že zelo velika – več kot 50 procentna. Pri ocenjevanju poškodb cvetov se v glavnem ugotavlja lažje opazne poškodbe oziroma uničenje semenskih zasnov ali plodnic, ne vidijo pa se morebitne poškodbe brazd in pestičev, ki lahko onemogočijo oprašitev in oploditev in zato so lahko te ocene samo približne. Končno oceno škode zaradi pozebe je možno podati šele po končanem junijskem trebljenju plodičev.

Pri vinski trti so na pozebo občutljive vse zgodaj odganjajoče sorte kot so rumeni muškat, modra frakinja, šipon, chardonnay, traminec. Sorti zeleni silvanec in modra portugalka lahko dajeta ob pozebi celo višji pridelek zaradi izredno dobro razvitih priočes. Pogostejše so pozebe na nižjih legah, na sončnih legah trte prej odganjajo. Kot pri drugih sadnih vrstah je lahko odločilen za pozebo čas zimske rezi in čas vezanja rodnega lesa.

Rešitev v preprečevanju spomladanske pozebe v vinogradih so lahko v:
– modificirana zimska rez, ki nam zagotavlja večje števila rodnih očes z vzpodbujanjem dvojnega odganjanja. Izredno praktičen in ekonomičen ukrep saj imamo zaradi minimalnih vlaganj zagotovljen pridelek.
– podaljšanje dormance rastlin za do 20 dni je lahko izziv ni pa nemogoče!

(KGZS)

https://www.youtube.com/watch?v=fupW1Lo-kIk&ab_channel=WeatherandNatureEnthusiast

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča