Koliko jim je mar za naravo Slovenije?

0
435

Poslanke in poslanci na današnji seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor med drugim odločajo tudi o spremembah zakona o ohranjanju narave. Gre za zelo pomembne spremembe, saj je stranka SNS vložila dopolnilo, s katerim predlaga zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih. Amandma je razburil nevladne okoljske organizacije, ki so prepričane, da gre še za en vladni ukrep, da jim odvzame glas in možnost vplivanja. “To je vojna napoved ohranjanju narave v Sloveniji. Če bo amandma potrjen, sledi razprodaja slovenske narave,” opozarjajo v gibanju Balkan River Defence in člane odbora pozivajo, naj dopolnila ne sprejmejo.

Pred današnjo sejo so se pred poslopjem DZ zbrali protestniki, da opozorilo poslanke in poslance, naj na seji odbora glasujejo preudarno in z mislijo na prihodnost, na naše okolje in naše otroke. 

Vlada hoče utišati glas varuhov okolja

Pozivu poslancem se pridružujejo tudi v organizacijah Greenpeace Slovenija in Eko krog. “V Sloveniji si v zadnjih letih vse velike investicije lastijo razni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. KPK meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem,” navajajo v Eko krogu in dodajajo: “Okolje ne pripada desnim in ne pripada levim … Vlada je gospodarskim lobijem pod krinko interventne antikorona zakonodaje na široko odprla vrata, okoljskim nevladnim organizacijam pa praktično onemogočila nadzor nad zakonitostjo postopkov in okoljevarstveno sprejemljivostjo. To bi Slovenska nacionalna stranka in minister Vizjak zdaj zapisala še v Zakon o ohranjanju narave. Zdaj torej ne gre več za kratkoročno pomoč gospodarstvu, pač pa za načrtno in dolgoročno uničevanje narave in naravnih virov v Sloveniji.” 

“Vlada RS je v okviru protikoronskega paketa že utišala glas varuhov okolja na ta način, da tudi profesionalne organizacije kot je Greenpeace Slovenija, katerim je država posebej prepoznala, da delujejo v javnem interesu in morajo svoje delo in prispevek redno dokazovati, ne izpolnijo novih pogojev za vključitev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj,” opozarjajo v Greenpeacu in dodajajo, da se s predlagano spremembo novele zakona ti nemogoči pogoji določajo na splošno, tudi za status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. To pomeni, da bodo morale okoljske organizacije s tem statusom te pogoje izpolnjevati ne samo za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak tudi v katerem koli drugem upravnem in sodnem postopku. Na to ne pristajajo.

Ostri so tudi v Levici, kjer podpirajo današnji protest. Po njihovem mnenju namreč SNS opravlja “umazano delo” za vlado. “V primeru, da predlog uspe, bo to pomenilo na stežaj odprta vrata za vsakršne okoljsko uničujoče projekte.”

Ministrstvo zavrača očitke

Na pristojnem ministrvu sicer zavračajo trdive nevladnih organizacij. Določitev minimalnega zahtevanega števila aktivnih članov je skladna s sporočilom Evropske komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, zatrjujejo na ministrstvu in dodajajo, da zahtevano število 50 članov ni nesorazmerno visoko, da bi omejevalo dostop do pravnega varstva nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu. Med članicami, ki izpolnjujejo pogoje, na ministrstvu navajajo: Planinsko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Jamarsko zvezo, Alpe Adria Green, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Slovensko društvo za zaščito voda in Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, pa tudi Ribiško zvezo Slovenije, kjer pa pravijo, da ne zadovoljujejo tem pogojem in so nad predlogom razočarani.

V odgovoru na naša vprašanja na okoljskem ministrstvu navajajo, da so namen urejanja tega področja jasna merila in okviri, ki bodo omogočala kvalitetno, strokovno sodelovanje organizacij, ki bo odražalo mnenje kritične mase interesnih javnosti. Kot pravijo, določeno število članov NVO v javnem interesu ni novost in dodajajo, da imajo tovrstno ureditev tudi druge evropske države (npr. Avstrija, Švedska, Francija). Očitke, da se onemogoča delovanje okoljevarstvenih organizacij, minister Vizjak zavrača. “V skrbi za ohranitev okolja pa moramo sorazmerno ustvarjati tudi pogoje, da bo razvoj, gospodarstvo lahko delovalo primerljivo z drugimi državami. Na to je opozorila tudi Gospodarska zbornica, ki je poudarila, da ima tovrstna ureditev v drugih državah strožje kriterije,” pojasnjujejo v odgovoru in dodajajo: “Na ministrstvu za okolje in prostor pozdravljamo vse predloge, ki omogočajo uravnoteževanje varovanja okolja s hkratnim razvojem. Pozdravljamo tiste pravne ureditve, ki v skrbi za ohranjanje narave dopuščajo razvoj v okviru jasno formiranih kriterijev, ki spodbujajo celovit in strokoven nivo sodelovanja.”

Ni sporna novela, pač pa predlagano dopolnilo

Novela bi po predlogu vlade v zakon vnesla spremembe, povezane s prenosom evropske direktive o habitatih. Slovenija je po opominu Evropske komisije oktobra 2017 zadovoljivo pojasnila tri od šestih izpostavljenih zadev, za dokončno odpravo kršitve pa so nujno potrebne predlagane spremembe zakona o ohranjanju narave, navaja vlada.

Predlagana novela naj bi ustrezneje opredelila izjeme pri uporabi zakona v primeru naravnih nesreč ali ukrepov obrambe, vključno z opredelitvijo, kdaj ta stanja prenehajo, in z zahtevo, da se ugotovi vpliv izvajanja nujnih del na cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Z novelo naj bi med drugim tudi jasneje določili, da mora imeti vzpostavitev nadomestnega habitata enake naravovarstvene značilnosti kot nadomeščeni habitat. (24ur.com)

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj