Slovenska policija izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nedovoljenih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Problematika nedovoljenih migracij je ena od prednostnih nalog slovenske policije. Pri tem velik poudarek namenjamo mednarodnemu sodelovanju, tako sodelovanju z Europolom, kot tudi s sosednjimi državami, drugimi državami EU in državami Zahodnega Balkana. Slovenija na balkanski poti še vedno ostaja tranzitna država, nedovoljene migracije pa so usmerjene proti Italiji, Avstriji in drugim državam EU.
Trend tihotapstva ljudi ob vstopu Republike Hrvaške v schengensko območje bistveno ne odstopa od zaznane problematike preteklih let. V letu 2022 je policija obravnavala 242 (177) dogodkov, v katerih je bilo prijetih 301 (233) tihotapcev z ljudmi (najpogosteje Srbije, Slovenije, Romunije, Ukrajine, BIH, Italije, Hrvaške), skupaj z 2.187 (1.343) nezakonitimi
migranti iz območja Bangladeša, Indije, Pakistana, Afganistana, Maroka, Iraka, Irana, Turčije, Rusije, Kube.
Letos je policija obravnavala 158 dogodkov (v enakem obdobju lani 80), v katerih je bilo prijetih 179 tihotapcev ljudi (173 tujcev in 6 slovenskih državljanov) s skupaj 961 nezakonitimi migranti. S tihotapstvom ljudi se običajno ukvarjajo mednarodne hudodelske združbe, ki na ozemlju Republike Slovenije iz držav Zahodnega Balkana v druge države EU tihotapijo nezakonite migrante. Koncept dela policije na področju tihotapstva ljudi je tako usmerjen tudi v identifikacijo hudodelskih združb in povezanih posameznikov. Ugotavljamo, da hudodelske združbe pri tem uporabljajo različne načine tihotapstva, od prevozov v osebnih vozilih, oziroma prirejenih prostorih kombiniranih vozil, do tihotapstva v tovornih
vozilih.
Za učinkovit boj zoper tihotapstvo ljudi, oziroma mednarodne hudodelske združbe, ki izvršujejo navedena kazniva dejanja, se slovenska policija povezuje z drugimi (ciljnimi državami) državami EU ter z državami Zahodnega Balkana.
V policiji se zavedamo, da je za učinkovito preprečevanje nedovoljenih migracij ter boj zoper tihotapstvo ljudi in s tem povezano organizirano kriminaliteto potrebno usklajeno sodelovanje držav, zato nenehno krepimo mednarodno sodelovanje z državami na zahodnobalkanski poti in vsemi sosednjimi državami, pri tem pa so naše dejavnosti usmerjene v izmenjavo informacij, sodelovanje ter izvedbo skupnih dejavnosti.
Tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje uspešni pri odkrivanju in preprečevanju nedovoljenih prehajanj meja
V lanskem letu, torej v letu pred vstopom Hrvaške v schengensko območje, je slovenska policija obravnavala več kot 32.000 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Med njimi so bili najpogosteje državljani Afganistana in Burundija. Trend nedovoljenih prehodov državne meje je naraščal do lanskega oktobra, ko je dosegel vrh, nato se je zmanjševal do
januarja 2023. Razlog za to so nedvomno tudi hladni meseci, pa tudi sprememba vizumske politike v državah Zahodnega Balkana. Vlada Republike Srbije je namreč 20. oktobra 2022 sprejela odločitev o preklicu odprave vizumske obveznosti za državljane Burundija in Tunizije ter 1.1. 2023 za državljane Indije. Prav državljani Burundija in Indije so bili v lanskem letu takoj za državljani Afganistana najpogosteje obravnavani tujci, ki so nedovoljeno prestopali našo južno mejo.
V obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 5. 2023 je bilo obravnavanih 15.456 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju 2022 5.108 nedovoljenih vstopov), od tega 14.662 iz Republike Hrvaške (lani 4.302). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Rusije. Od januarja 2023 je trend migracij v porastu. Slovenija glede migracijske situacije deli
usodo ostalih držav članic Evropske unije in tudi regije Zahodnega Balkana, ki se soočajo s povečanimi migracijami od marca letos, so sporočili s Policije.
