petek, 29 marca, 2024
DomaLokalnoMajhni in za nas nevarni - klopi

Majhni in za nas nevarni – klopi

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. In v tej, vsaj vremenski pomladi, jih ne manjka. Tako da, če se odpravljate v naravo, poskrbite za svojo zaščito: hlačnice v nogavicah, svetlejša oblačila, kratki rokavi, ki so ‘stisnjeni’ itd.

Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.

Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji, cepljenih še vedno premalo ljudi.

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poudarja: »Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so pri nas pogoste. S pričetkom toplejšega obdobja se verjetnost okužb  poveča, zato strokovnjaki opozarjamo na primerno zaščito. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva proti tej bolezni za ljudi ni. Uspešnost zdravljenja je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni. Bolnike s klopnim meningoencefalitisom zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni. Se pa lahko pred klopnim meningoencefalitisom učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme. Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko.«

Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2015 zaradi lymske borelioze zbolelo  3.741 oseb (187 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 62 oseb (3 na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za najnižje število v zadnjem desetletju. Leta 2014 je za lymsko boreliozo zbolelo 3.890 oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 100 oseb. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča