nedelja, 25 februarja, 2024
DomaSlovenijaMajski okoljski dnevi

Majski okoljski dnevi

Vse bolj se zavedamo, da je človek ranljiv. To nam na vsakem koraku kaže še vedno trajajoča epidemija. In vse več Slovencev in vseh drugih kaže željo po novem, bolj trajnostnem načinu življenja, ko nam je mar tudi kako bomo živeli v prihodnje – mi in naši zanamci. Mesec maj je odlična priložnost za to, da se ozremo na našo Zemljo in našo prihodnost na njej, saj so pred nami številni okoljski dnevi:

-15 maj – svetovni dan podnebnih sprememb,
-20 maj – svetovni dan Čebel,
-21. maj – evropski dan Nature 2000,
-22. maj – mednarodni dan Biotske raznovrstnosti,
-24. maj – evropski dan parkov,
-1. junij – dan Save,
-5. junij – svetovni dan okolja.

Ob teh pomembnih datumih si narava zasluži, da še posebej prisluhnemo njenim potrebam, saj je prav ohranjena narava in dobra »kondicija« naše biotske pestrosti pravi odgovor na spremembe, sredi katerih smo se znašli. Narava ni maščevalna, kot pogosto slišimo, ima le svoje omejitve, do koder naravni sistemi še lahko omilijo posledice človeških dejanj. Tako npr. močvirje, ki deluje kot goba, kjer so tla revna z minerali in organskimi snovmi, nekaj organskega gnojenja vendarle prenese in prečisti. Ko pa presežemo t.i. nosilnost mokrotnega okolja, potem tam ne uspevajo več tako značilni močvirski tulipani, niti slovenskih orhidej tam ne bomo več našli in močvirje kot habitat začne spreminjati svojo funkcijo. Posledično tam ne bomo več našli niti značilnih mokrotnih živalskih vrst in če z gnojenjem ali celo spuščanjem gnojnice še nadaljujemo, bo močvirje postalo neprijetno leglo komarjev in zaudarjajoče območje.

Se nam je močvirje maščevalo? Seveda ne, nespametno smo ravnali sami. K sreči si ta območja ob t.i renaturaciji lahko opomorejo. Običajne rastlinske in živalske vrste se vrnejo, močvirje spet obnovi samočistilno moč. Vendar pa, če so spremembe že prevelike, bodo mnoge redke vrste izginile, in se tudi ne bodo mogle več vrniti. Opisali smo le en primer. Zavod RS za varstvo narave je izvajal aktivnosti za obnovo (renaturacijo) že kar nekaj pomembnih mokrišč v Sloveniji. Pri nas pa so tudi druga, najraznovrstnejša življenjska okolja in habitatni tipi – od suhih, mokrotnih, pa grbinastih travnikov, gozdovi in grmišča, kraška okolja, vodna okolja, gorska in visokogorska območja….. Vsak od njih je poseben ekosistem, posebno življenjsko okolje, ima svoje zakonitosti, svoje tipične naravne predstavnike in vsak od njih je pomemben za naravno ravnovesje. Skupek teh okolij pa nam daje čisto pitno vodo, blaži klimatske spremembe, poskrbi za ugodno stanje biotske pestrosti in nam omogoča življenje, kot ga poznamo.

Na Zavodu RS za varstvo narave v maju skozi naše redno delo javne službe in s pomočjo projektov potekajo številne aktivnosti, kjer ponujamo znanje za številne deležnike – od znanja o invazivnih tujerodnih vrstah pa do posameznih, posebnih vrst, ki uspevajo le na redkih območjih. Od specifik vodnih okolij pa do pomembnosti ohranjanja našega podzemnega sveta. Od iskanja rešitev za preprečevanje voženj v naravnem okolju pa do urejanja naših plezališč tako, da to ne bo moteče za naše naravne prebivalce.

V tem mesecu bomo posredovali več informacij po vseh komunikacijskih poteh – medijem, na spletni strani www.zrsvn-varstvonarave.si, kot tudi na FB strani ZRSVN.

Vabimo vse državljane, da nam prisluhnejo. Da se prepričajo, da varstvo narave ne zavira razvoja, ampak ga krepi, ter se seznanijo aktivnostmi in tudi sami prispevajo k dobrobiti naše narave in države.

Narava ne pozna nikakršnih meja – niti državnih, ne političnih, ne verskih in ne dela razlik med bogatimi in revnimi. Vsem nam nudi prav tisto, kar za svoj obstoj potrebujemo, zato človek kot vrsta res nima nobene pravice narave uničevati, saj s tem uničujemo sebe.

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča