Martinovo, 11. november, je v Sloveniji in na Hrvaškem večinoma povezano z vinarstvom, ko mošt dozori v vino. Sicer pa je 11. november po Evropi prav tako zaznamovan z zahvalo za letino, kjer kurijo kresove, ali pa spuščajo lampiončke in podobno.
Ljudski rek pravi, da je martinovo “jesenski pust” in to drži, še predvsem, če sami kaj v letu pridelate. Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa, z madžarskimi koreninami, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa.
Poleg praznovanja novega vina ima martinovo tudi svoje značilne jedi. Med temi je najbolj značilna pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem.
Ob vseh vremenskih nevšečnostih, s katerimi se soočamo, predvsem pa ljudje, ki se ukvarjate s t.i. zemljo in rastlinami nad njo, torej tudi vinogradniki, naj bo letnik odličen.
Neuradno je odličen, čeprav je količinsko skromnejši. 😉
