V Sloveniji imamo več praznikov, a med nepisanimi so tudi koline. Tradicija, običaj, s končnim primerom, ko nekoga hraniš, da poskrbiš za sebe in družino. Vsekakor se časi spreminjajo, a tradicija ostaja.
Tudi v Sloveniji je veliko ljudi, ki nasprotujejo tem zgodovinskim običajem in ne jedo mesa. Ampak nekateri ga še vedno uživamo in vse ostale produkte, ki jih na kmetih pripravijo. Koline pri nas veljajo za tradicijo.
Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, morda celo dva, ki so ju v času kolin pripravili za svoje preživetje. Gre za pravo folkloro. Delo je bilo razdeljeno med vse za delo sposobne člane družine, zato so bile koline pomemben družinski in vaški praznik. Velikokrat pa je bilo potrebno tudi sodelovanje tudi prijateljev, znancev.
Sicer je pa tako, nekateri bi meso jedli vsak dan, spet drugi ne, spet tretji sploh ne. Vsak se odloči po svoje.
In če ne drugega je vsaj stara t.i. svinjska kuhinja v kotlu (pomije), imela vedno samo zelenjavno in v zadnjih dvajsetih letih prispevala k razvoju kulinarike za nas, ljudi, kjer so zelenjavne juhice, omake, pomake,,,,, v nekaterih restavracijah celo postale prestiž. A nekoč se je slednja zelenjava (krompir, koleraba, buče,…) kuhala samo za svinje.
Prav slednje je vsaj meni zanimivo, še nekaj desetletji nazaj v naši kulinariki večina ni poznala t.i. zelenjavnih dobrot za lastno pripravo, čeprav so slednje kuhali za svinje. 😉
Vsak po svoje. Eni z mesom, drugi z mesom in zelenjavo, tretji samo z zelenjavo. 🙂
