Odisejada agencijskega delavca za pravično plačilo

0
2222

Začelo se je novo leto in želimo, da bi bilo gospodarsko uspešno in da bi dobri gospodarji znali ceniti delovno silo. Je pa res, da imamo v zadnjih letih veliko agencij, prek katerih so številni ljudje zaposleni v določenih podjetjih. Večkrat se je že zgodilo, da so nekateri t.i. agencijski delavci potegnili kratko, ko so se razmere na finančnem oz. gospodarskem trgu poslabšale. In tudi letos se bodo po naših neuradnih podatkih v enem izmed večjih podjetji na Dolenjskem do pomladi odločili za zmanjšanje delovne sile.

Konec minulega leta smo vam obljubili zgodbo oz. t.i. odisejado nekdanjega agencijskega delavca, ki je agenciji za zaposlovanje uspel dokazati nepravilnosti in pravico dokazal tudi na sodišču. Njegovo zgodbo objavljamo v celoti, z namenom, da se oglasi še kdo, ki so mu bile morda kršene pravice:

Nekje sredi februarja 2015 ene prej druge malo kasneje so nas iz agencije Adecco Novo mesto poklicali, da moramo priti podpisati odpovedi delovnega razmerja. Sam pri sebi sem se čudil nadvse hitremu pospravljanju. Odpovedi delovnega razmerja smo morali priti podpisati čimprej. Pri agenciji Adecco sem imel štiri pogodbe od 6. 11. 2014, pa do 31. 3. 2015. Dne 28. 2. 2015 smo predčasno končali z nočno izmeno pri uporabniku Johnson controls. 17. 2. 2015 sem prišel v agencijo Adecco Novo mesto. Za mene so imeli že pripravljeno obojestransko odpoved delovnega razmerja. Večkrat sem jim rekel, da imam veljavno pogodbo do 31. 3. 2015, a oni tega niso upoštevali. Rekli so, da je odpoved edina možna opcija. Ker nisem hotel podpisati obojestranske odpovedi, sem spraševal kakšne so opcije. Rekli so: prva možnost je krivdni razlog druga možnost obojestranska odpoved in tretja možnost poslovni razlog. S tem, da so prvo možnost izključili. Spraševal sem dalje kaj pa če nič ne podpišem. Rekli so, ce nič ne podpišete pošljemo priporočeno pošto, ce je ne dvignem postane pravnomočna po petnajstih dneh. Druga možnost glede na to, da sem bil tam je, da so oni priče kot delavci Adecca in, da ne rabim podpisati odpovedi s tem, da mi jo lahko vročijo. Tretja možnost pa je, da mi odpoved dostavi detektiv oz. vročevalec. Rekel sem, da je zame edina možnost odpoved iz poslovnega razloga. Ker sem vztrajal pri tem, so se delavci Adecca odstranili v drug prostor, me par minut pustili samega predvidevam, da so se šli posvetovat. Na koncu sem podpisal odpoved iz poslovnega razloga.

Leta 2015, je bil direktor Adecca Novo mesto Igor Jurišic, kontaktna oseba pa Nataša Juršic. V odpovedi so navedli, da me ne pripada odpravnina, saj sem bil zaposlen manj kot eno leto. Ignorirali so 79. clen 5. odstavek zdr-1, ki velja od 12. 4. 2013 in, ki govori o odpravnini, če delaš manj kot eno leto.
Dne, 10. 4. 2015 sem dobil nenavadno plačilno listo, kjer so bili prispevki plačani, meni pa je bila prikazana postavka neplačana odsotnost za še nekaj dni odpovedi v marcu 2015 tako, da neto zneska nisem dobil. Kombinacija plačanih prispevkov in postavke neplačana odsotnost mi je postala sumljiva, zato sem zadevo natanko po dveh letih začel raziskovati.

Leta 2017 v drugi polovici marca sem s papirjem prišel v agencijo Adecco Novo mesto. Danijela Vertuš Borkovič pogleda papir in reče, da so naredili t.i. napako. Pove tudi koliko so mi dolžni. Naknadno od doma pokličem in rečem, da zahtevam še zamudne obresti za dve leti.Tako, da sem 10. 4. 2017 dobil izplačilo z zamudnimi obrestmi. Postavka neplačana odsotnost se čudežno spremeni v postavko nadomestilo za ure čakanja. Danijela Vertuš Borkovič tudi noče slišati za nadomestilo plače do izteka pogodbe in sodeluje s pravnico Uršo Salobir Penca, ki je tisti dan prišla zaradi mene v Novo mesto ter na koncu potegne z njima tudi direktor Adecca Slovenija Miro Smrekar.

Moja zgodba se z izplačilom za čas čakanja oz. z odpovedjo ne konča ampak postane še bolj bizarna. Odpovedi mi sploh ne bi smeli dati, ampak bi me morali napotiti po e – pošti ali pa pisno na čakanje do konca marca 2015 oz. do izteka pogodbe. Adeccova pravnica Urša Salobir Penca mi je ves čas zatrjevala, da so mi dali odpoved, “ker niso našli drugega dela pri posameznemu uporabniku v posameznem primeru” in, da ima vsak pravnik svoje mnenje. V Adeccu so v celoti ignorirali 60. člen 3. odstavek zdr-1, ki govori o nadomestilu plače do izteka pogodbe. Ker nisem prišel do svojega prav sem vzpostavil stik z direktorjem Adecca Slovenija Mirom Smrekarjem z namenom, da bo on rešil zadevo, a je ni. Odgovarjala mi je njihova pravnica Urša Salobir Penca. Komunikacija je bila tudi tokrat neuspešna. Urša mi je odgovorila, da so pregledali vso mojo dokumentacijo in da so mi plačali za še nekaj dni odpovedi za čas čakanja v mesecu marcu 2015. Za ostalo niso hoteli slišati.

Leta 2017 v drugi polovici aprila sem preko Adecca Novo mesto vodstvu v Ljubljano poslal pravno mnenje ministrstva za delo, ki sem ga pridobil za mojo zadevo 60. člen 3. odstavek zdr-1. Ponudili so mi poravnavo. Prva poravnava ni bila uspešna. Pred drugo poravnavo sem Marku Pavcu in Miru Smrekarju poslal izračun po postavkah, koliko denarja mi morajo dati seveda z zamudnimi obrestmi.

Adecco mi je ponudil možnost druge poravnave. 22. 5. 2017, je bila poravnava uspešna. Podpisana je bila ob dvanajsti uri. Naslednji dan ob pol osmi uri mi je poštar prinesel plačilno listo, ob deveti uri je bil že nakazan denar bruto in neto znesek.

Glede na to, da nas je bilo takrat okoli dvajset takih, ki smo imeli pogodbe do 31. 3. 2015, je bilo v tistem času veliko slabe volje pri podpisovanju odpovedi delovnega razmerja. Kako so takrat drugi podpisovali odpovedi delovnega razmerja ne vem.

V mojo zadevo so bili takrat vpleteni poleg navadnih uslužbencev Adecca še :
Igor Jurišič ( takratni direktor Adecca Novo mesto)
Miro Smrekar ( direktor Adecca)
Urša Salobir Penca ( takratna Adeccova pravnica)

V moji odpovedi delovnega razmerja so navedli neustrezne člene, niso uporabili ključni 60. člen, 3. odstavek zdr-1, vse skupaj pa zapakirali tako, da ne bi bilo nič sumljivo.

Prišel sem do ugotovitve in sicer:
Dokler je bil v igri uporabnik Johnson Controls je vse štimalo. Zapletlo se je naenkrat, ko bi mi moral Adecco kot delodajalec plačevati za čas odpovedi ( nekaj dni ) v mesecu marcu 2015. In nadomestilo plače do izteka pogodbe.
Dne, 17. 12. 2019 sem bil vabljen kot priča na sodišče NM v zvezi z mojo zadevo, kjer sem povedal svojo zgodbo. Iz nasprotne strani sem dobil vprašanje ali sem v tistem času vložil tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Moj odgovor je bil ne, ker smo se poravnali. 12. 4. 2017 pred obema poravnavama, mi je Urša Salobir penca v pogovoru rekla tudi, da v tistem času nisem vložil tožbe in, da ne razume kaj bi rad. Prišel sem do zaključka in sicer, če želiš dobiti denar moraš tožiti. Mojo odpoved so takrat zapakirali tako, da ni bilo nič sumljivo. Namesto devetinsedemdesetega člena petega odstavka zdr-1 ( odpravnina) so uporabili 108. člen. Šesdeseti člen, tretji odstavek zdr-1 pa so ignorirali.

Moja odisejada je bila 22. 5. 2017 finančno uspešno zaključena, še zmeraj pa terjam odgovore ( zakaj se je to zgodilo, kako to, da se je to zgodilo in kdo je odgovoren, da se je to zgodilo). Miro Smrekar je takrat ignoriral vprašanja. Odgovorov nisem dobil. Poleg tega pa me zanima kaj je bilo z ostalimi sodelavci, ki so imeli enake pogodbe. Sedaj je zadeva kot sem omenil na sodišču. Zadevo pa dajem v javnost z namenom, da se več ne bo nikomur zgodilo kaj takega. Zanimivo je tudi to, da si je tako anomalijo privoščila agencija Adecco, ki se ima za odličnega delodajalca.

Resno me zanima, če imajo zaposlovalne agencije v Sloveniji sploh kakšen nadzor, se še sprašuje Sandi Gerkšič.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj