Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na Državni zbor naslovila predloge dodatnih ukrepov, ki bi jih bilo treba vključiti v PKP10. Med ključnimi ukrepi so subvencioniranje čakanja ne delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni osebni dohodek za samozaposlene, znižanje stopnje DDV za gostinstvo in turizem, povračilo škode zaradi odpisa blaga ter kritje fiksnih stroškov in upada prometa.
»Zadovoljni smo, da bo vlada krila delno izgubljeni dohodek v primeru karantene ali višje sile tudi samozaposlenim in družbenikom, kar je bil vseskozi naš predlog. Dejstvo je, da malo gospodarstvo, zlasti storitvene dejavnosti, najbolj občutijo posledice epidemije. Številne dejavnosti so bile z odlokom prepovedane, številne morajo še vedno poslovati pod določenimi pogoji. Zato si želimo, da se v Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 vnese še nekatere dodatne ukrepe, s katerimi bi pomagali najbolj prizadetim obrtnikom in podjetnikom, da bi ohranili zaposlene in svoja podjetja, vse dokler se situacija ne normalizira,« pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh.
Med ključnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest sta ukrepa subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega polnega delovnega časa. Številnim obrtnikom in podjetnikom namreč trenutna situacija predstavlja velik izziv, saj po eni strani ni dovolj naročil, da bi vsem delavcem omogočili delo in so zato prisiljeni v odpuščanje. Po drugi strani pa se zavedajo, da je dober kader težko dobiti in da bodo delavce spet potrebovali, ko se bo situacija izboljšala. V zakon pa je potrebno vključiti tudi ukrep povračila mesečnega temeljnega dohodka vsaj do sredine leta 2022, za tiste zavezance, ki jim bo upadel promet v 2021 za več kot 20 % glede na leto 2019 ali 2020.
Dve leti trajajoča epidemija (ki uradno sedaj ni razglašena) je že pustila posledice v malih podjetjih. Prihranki in zaloge so pošle, številne dejavnosti pa še vedno ne poslujejo kot v času pred epidemijo. Poleg gostinske dejavnosti, ki je bila najdlje zaprta, se s težkimi razmerami poslovanja soočajo tudi druge podporne dejavnosti, kot so organizatorji dogodkov, cvetličarji, frizerji, fotografi, specializirane trgovine … K upadu prometa pa je po besedah naših članov pripomogla tudi uvedba pogoja PCT. Zato menimo, da bi bilo treba v PKP10 vključiti kritje upada prometa v sorazmerni višini od upada prometa za gostinsko dejavnost in ostale dejavnosti. Kot eden izmed ključnih ukrepov v preteklosti se je izkazal tudi ukrep povračila nekritih fiksnih stroškov, za katerega ponovno predlagamo, da se ga aktivira, in sicer vsaj do 31. 6. 2022.
Zaradi poteka roka trajanja blaga je v dejavnostih, ki so bile zaprte spomladi 2021 (denimo gostinska dejavnost) nastala precejšnja škoda. Podobno je bilo tudi v času zaprtja cvetličarn s cvetjem, ki so ga morali cvetličarji zavreči, in v trgovinah, ki prodajajo sezonsko blago. Zato predlagamo, da se v zakon vključi tudi ukrep povračila škode zaradi odpisa blaga.
Predlagamo tudi podaljšanje obstoječih moratorijev kreditov, in sicer vsaj do aprila 2022. Podjetniki in obrtniki namreč dobivajo odgovore s strani bank, brez zakonodajne podlage ne morejo zagotavljati podaljšanja moratorijev.
Za omilitev posledic epidemije predlagamo tudi znižanje stopnje DDV v gostinstvu in turizmu na 5 %, in sicer za gostinske storitve prehrane in brezalkoholne pijače, vino in pivo (razen za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola). Tudi v Avstriji (na 5%), Nemčiji (na 5%) in v drugih državah (Madžarska) na primer uvajajo za gostinstvo nižje stopnje DDV, so še zapisali pri OZS.
