Pismo predsedniku in ministrici, in?

Pismo predsedniku in ministrici, in?

-
0 703

Tokrat objavljamo pismo Bralca, ki je bilo med drugim naslovljeno predsedniku Republike Slovenije in pristojni ministrici. Očitno odgovorov še ni bilo. ki bi poiskali lepši dan za ljudi, ki so za državno blaginjo skrbeli najmanj 35 let.

Spoštovana predsednik vlade,  gospod Marjan Šarec in ministrica za delo, družino in socialne zadeve, gospa Ksenija Klampfer.   

S tem javnim pismom se obračam na vaju glede predlagane  nove pokojninske reforme. Naj povem, da sem star 51 let in imam 35 let delovne dobe. V medijih, bodisi televizijskih, radijskih ali časopisih spremljam predloge in spremembe sedanje pokojninske zakonodaje. Vendar pa me nekaj zelo moti. Sprašujem vaju, zakaj bom jaz moral delati 42 let, da bom izpolnil predlagane pogoje za upokojitev. S tem se nikakor ne morem strinjati, kakor tudi na tisoče meni enakih  zaposlenih ne, kateri smo se zaposlili s petnajstimi leti. Ministrica vztrajno trdi preko medijev, da nihče nebo delal več kot 40 let. Kar bi bilo prav. Pa vendar, ko berem in spremljam vse te debate, ostali strokovnjaki, kakor tudi sedanji direktor ZPIZ-a, zatrjujejo, da se pred 58 letom ne more nihče upokojiti. Ali, spoštovana gospa ministrica, ne veste, da obstajamo v Sloveniji tudi taki, kateri smo poprijeli, hoteli ali ne, za delo s 15 leti? Zakaj, vaju sprašujem. Zakaj moram  biti kaznovan še z dvema letoma dela, medtem ko spodbujate, celo prosite bodoče upokojence, da bi delali dlje. Ker sem se zaposlil pri petnajstih letih? Ne pravim, da po 40 letih nočem delati še naprej,toda, pustite mi , da se o tem sam odločim, tako kot tisti, ki bodo starejši  izpolnili pogoje. Veste, zato pričakujem enakopravno obravnavo glede upokojevanja. Počutim se diskriminiran in manj vreden človek. Odločite se tako, da bo za vse enako. Ali za vse 42 let, ali pa  40, meni je vseeno, ne glede, koliko je človek star.   14 člen ustave pravi, da smo pred zakonom vsi enaki . A smo res? Zakaj sem zopet tepen? Dobro veste, da smo takrat, kakor tudi še danes,ker smo brez poklica, opravljali najtežja dela. Tako v lesni industriji, gradbeništvu, gozdarstvu ,kovinarski industriji in še bi lahko našteval. Ali se vam ne zdi dovolj, da človek  vse to dela več kot 40 let?  Ali se moram res zlomiti ali pasti na kolena in priznati, da ne morem več?  Si predstavljate danes otroka, starega 15 let, da hodi v službo in opravlja najtežja in najslabše plačana dela. Jaz nisem bil nič večji in težji, kaj šele močnejši od današnjih otrok. Danes mislite,  da sem premlad za upokojitev, pred 35 leti me ni nihče vprašal, ali nisem premlad za delo. Govorite o vzajemnosti in enakopravnosti  glede pokojnin. Kje  je pa tukaj enakopravnost, da se upokojim po 40 letih delovne dobe, tako kot tisti, kateri se bodo ali so se prijeli dela pri 18 letu ali še kasneje. Rad bi bil enak med upokojenci, ne pa da moram delati dve leti več. Če omenim, da v svoji delovni dobi nisem nikoli prejemal nikakršne državne štipendije, socialnih prejemkov, tudi moji starši ne zame, niti pozneje otroškega dodatka in štipendije za svoja dva otroka, neprekinjeno delam že 35 let, zdravstveni karton pa je tudi skoraj prazen, potem sem bil le profit za to državo. In kje je sedaj ta vzajemnost, o kateri vedno  govorite? Ko ste prevzeli vodenje države, sem takoj dobil vtis, da bo sedaj malo drugače. Marsikaj ste do sedaj spremenili na bolje, predvsem za nas, navadne smrtnike. Zato upravičeno upam, da boste vse zadovoljili tudi s 40 leti delovne dobe, ne glede na starost.        

Lep pozdrav, R. Z., Dolenjske Toplice