Pravoslavni verniki danes, 13 dni po katoličanih in evangeličanih, praznujejo božič, s katerim obeležujejo praznik Jezusovega rojstva, tudi v Sloveniji. Kot je v poslanici zapisal Porfirije, je skrivnost božiča v neskončni ponižnosti Boga, ki se je rodil kot otrok in ljudem dovolil, da so se ga dotaknili. Božič po njegovih navedbah prinaša mir, da pa bi ta “postal učinkovit v našem času in v našem življenju, se moramo zanj potruditi sami. Moramo ga ne samo sprejeti, ampak ga narediti za bistveno vsebino našega življenja.”
Dan pred božičem, 6. januarja, praznujejo badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki po stanovanjih posujejo slamo, ki simbolizirala hlevček, v katerem se je rodil Jezus. Pri polnočnici zakurijo hrastova polena, imenovana badnjak, in jih razdelijo vernikom, ki jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesejo domov.
Božič kristjani praznujejo 25. decembra, vendar del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne Cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
