ponedeljek, 26 februarja, 2024
DomaLokalnoSpoznajte šole za natakarja, kuharja, turističnega delavca

Spoznajte šole za natakarja, kuharja, turističnega delavca

Učenci zadnjih letnikov se odločajo o prihodnosti. Tokrat vam predstavljamo izobraževanje za poklic natakrja, kuharja in turističnega delavca. V intervjujih vam bodo šolonaje predstavili dijaki. Intervjuji so nastali v sodelovanju z Enoto Kariernega centra
za mlade v RIC Novo mesto.

UREJENOST NATAKARJA JE SLIKA GOSTINSKEGA LOKALA

Lucija Šterk je dijakinja drugega letnika poklicnega izobraževalnega programa gastronomske in hotelirske storitve v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Doma je iz Starega trga ob Kolpi.

Lucija, kako si se ti odločala za vpis na srednjo šolo?

Moja želja je sicer bila, da postanem vzgojiteljica. Potem pa je prišel deveti razred in treba se je bilo odločiti. Morda je h končni odločitvi prispeval moj brat, ki je obiskoval to šolo. Zaradi njegovih pripovedi mi je postala ideja, da bi se tudi jaz vpisala na to šolo, čedalje bližja. In sem se vpisala. Izbrala sem usmeritev v strežbo. Rada delam z ljudmi, rada jim pomagam, rada tudi delam. Sem komunikativna, iskrena, znam pristopiti k ljudem.

Omenila si, da rada delaš. Si že delala na področju gostinstva?

Ja, za mano je veliko praktičnega usposabljanja pri delodajalcu ter počitniškega dela. Delala sem v domačem okolju v Restavraciji Štajdohar, Kampu Jankovič, Črnomaljski kavarni, Gostilni Špec. Prakso pa sem opravljala tudi v Grand Hotelu Portorož. Pri vseh delodajalcih sem se počutila zelo sprejeto. Morda tudi zato, ker sem pri delu samoiniciativna. Kadar vidim možnost za kakšno pozitivno spremembo, to tudi povem ali pa kar sama poskusim. Sem tudi samostojna pri strežbi pijače in hrane.

Kako se počutiš na šoli?

Predvsem mi je na šoli všeč to, da se zelo dobro razumem s sošolci in sošolkami. Ravno tako imam zelo dober odnos s profesorji. Občutek imam, da sem razumljena. Če nastopijo kakšne težave, se lahko s profesorji pogovorim. Pomagajo mi pri odločitvah in iskanju lastne poti. Zanesem se lahko na njihovo pomoč.

Med šolskimi predmeti imam najraje strežbo, pravzaprav celoten proces strežbe, od priprave omizja, kjer je vsakič kaj novega, do specialnih znanj, kot so odpiranje vin pri gostovi mizi, področje someljejstva ali delo barista (strokovnjak za pripravo kave).

Kaj odlikuje dobrega natakarja?

Najprej bi rekla, da so pomembni kilometrina, veliko prakse in seveda znanja. Pomembno je znanje tujih jezikov. Pri tem ravno ne blestim, se pa zavedam, da bom morala na tem področju še veliko delati.

Pomembna sta odnos do stranke in urejenost. Navdušena sem nad uniformo v strežbi. Uniforma veliko pove. Govori o profesionalnem odnosu in o tem, kdo si in kaj znaš. Ko si oblečem uniformo, se zgodi mala čarovnija. Počutim se strokovno, urejeno. Gost ve, kaj lahko pričakuje od mene.

Občutek imam, da je poklic natakarja premalo cenjen. Le malokdo se zaveda, da je treba imeti za opravljanje tega poklica veliko fizične in psihične kondicije. Delo z ljudmi je lahko izredno lepo, ni pa enostavno. Četudi se nekaterim zdi, da je lahko vsak natakar, to zahteva veliko znanja, strokovnosti in predvsem ljubezni do tega dela. Še tako na videz enostavno delo ni enostavno.

Ali že razmišljaš, kam po končani srednji šoli?

Vem, po srednji šoli se bom zaposlila. Rada bi delala v urejeni restavraciji. Moj cilj je, da postanem glavni natakar. Mislim, da z iskanjem dela ne bom imela težav. Dober glas vedno seže v deveto vas.

BODOČI MLADI PODJETNIK, KI SE VIDI V GOSTINSTVU

Tim Pirkovič prihaja iz družine, ki ima že daljšo tradicijo dela v gostinstvu. Doma je iz Šmarjeških Toplic, znanega slovenskega zdraviliškega kraja. Tradicijo gostinstva je začel že njegov dedek, nadaljuje jo oče, v tem poklicu pa se vidi tudi Tim. Zato se je po osnovni šoli vpisal na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Trenutno obiskuje 2. letnik poklicnega izobraževalnega programa gastronomske in hotelirske storitve.

Tim, glede na to, da izhajaš iz družine, ki ima tradicijo v gostinstvu, ali je bila odločitev za šolanje v tej smeri tvoja izbira?

Doma me nihče ni silil v to šolo. Že z enajstimi leti sem začel počasi sodelovati pri družinskem delu. Najprej je bila moja skrb priprava pogrinjkov za mize, nato pomoč v strežbi in pri pripravi cateringov, danes pa že samostojno delam pri strežbi gostov. Strežba me veseli. Logična posledica bi bila, da izberem v šoli smer strežba, ampak jaz sem izbral kuharstvo. Na področju strežbe imam že veliko izkušenj, želel sem si spoznati še področje kuharstva. Med kuhinjo in strežbo poteka ogromno interakcije. Če hočeš voditi gostinski lokal, moraš biti domač na enem in na drugem področju. Mislim, da sem se pravilno odločil. Zelo uživam pri praktičnem pouku kuharstva. Torej sem že od enajstega leta vedel, da bo moja poklicna pot povezana z gostinstvom.

Dijaki na triletnem poklicnem programu se odločajo med strežbo in kuharstvom. Ali je še kakšen druga možnost na tem programu?

Šola bo v naslednjem letu na tej stopnji omogočila še eno možnost oz. pridobitev poklica oskrbnik.

Kaj najraje kuhaš?

Nimam najljubše hrane. Obožujem mamino klasično kuhinjo in panna cotto, ki jo pripravljajo naši zaposleni kuharji.

Torej boš nadaljeval vašo družinsko tradicijo?

Mogoče. Poigravam se z idejo, da bi imel manjši lokal, v katerem bi stregli samo pijačo. Ampak puščam si odprto pot. Rad bi postal mlad podjetnik. Delo v gostinstvu je lepo, je pa tudi zahtevno. Zahteva predanost delu. Pri tem ni prostora za osebne težave. Gost želi pozornost in ti mu jo daješ. Vsakemu posebej. Si v stalnem kroženju med gosti, nenehno preverjaš njihove potrebe, naročila si skušaš čim natančneje zapomniti.

Poleg šole imaš doma še veliko mentorjev. Kako je delati v družinskem podjetju?

Oče je zame velik vzor. Vedno znova me preseneča s svojo potrpežljivostjo do gostov. Razume njihove potrebe. Vedno je pristno prijazen. Včasih je tudi šaljiv, vendar vedno spoštljiv. Občudujem njegovo delo in se od njega učim. V kuhinjo doma bolj redko vstopam. Spoštujem njihov red in sistem. Delo v družinskem podjetju ima svoje prednosti. Med nami je povezanost, na družino se lahko zaneseš. Ta družinski odnos pa oče prenaša tudi na vse zaposlene.

Kaj je zate dober gostinski lokal?

Poleg odlične ponudbe in postrežbe je pomembno, kakšen vtis daje lokal. Prostori morajo biti čisti, urejeni, brez motečih vonjev po kuhinji ali sanitarijah. Prav tako mora biti urejeno osebje. Gost opazi vse – od čistega in polikanega oblačila, osebne urejenosti do čevljev na nogi. Tudi pretirane vidne posebnosti, npr. tatuji, so lahko za kakšnega gosta moteče. Zraven pa sodi še prijaznost zaposlenih in občutek pomembnosti gosta. Če se gost čuti prezrtega, odide ali se nikoli več ne vrne.

Si že kdaj razmišljal, kako bo izgledal tvoj lokal? Bi v domačem kaj spremenil?

Razmišljal sem o svojem lokalu. Všeč so mi tako moderni lokali kot tudi tradicionalni, vendar pa ne skrajnosti. Rad imam, da je vse na svojem mestu. Mogoče bi bilo dobro, da začnem potovati in si ogledam različne lokale. Tako bi lahko dobil jasnejšo sliko o tem, kaj si res želim. Zavedam se tudi, kako pomembno bo pri mojem delu znanje tujih jezikov. V domačem lokalu pa ne bi ničesar zamenjal.

Kako je z zaposljivostjo v gostinstvu?

V gostinstvu je možnost zaposlitve zelo velika. Vsak gostinski lokal si želi dobrega delavca. Dober gostinec je predan svojemu delu. Predanost se vidi skozi njegovo delo in takšen kuhar ali natakar bo vedno dobil službo.

TURIZEM JE DELO Z LJUDMI

Sara Milanović je nasmejana, samozavestna dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Novega mesta. Trenutno obiskuje 3. letnik strokovno izobraževalnega programa gastronomija in turizem. Specifičnost tega programa je, da omogoča dijakom po končanem prvem letniku odločitev, ali se bodo strokovno usmerili v gastronomijo ali turizem. Sara se je odločila za smer turizem.

Obiskuješ program gastronomija in turizem, po zaključku izobraževanja boš dobila naziv gastronomsko-turistična tehnica. Odločila si se za smer turizem.

Morda lahko mlade ta povezava na začetku malce zmede. Zakaj bi nekdo v prvem letniku poslušal predmete, povezane z gastronomijo, če ga »vleče« v turizem? Pa vendar sta gastronomija in turizem zelo povezani področji, »gresta z roko v roki«. V prvem letniku smo dobili ravno toliko osnov iz gastronomije, da lahko sedaj nepristransko ocenjujem, kaj obsega to področje in da cenim to delo. Pa še nekaj splošnega znanja za življenje sem dobila. In ravno obratno se zgodi pri dijakih, ki izberejo gastronomsko smer – dobijo osnove iz turizma.

Kako si se pa ti odločala za srednješolski program? Si že prej razmišljala o tem, da bi bil tvoj poklic povezan s turizmom?

Ne, sploh ni bilo tako enostavno. Osnovno šolo sem obiskovala v Beogradu. Zaradi sodelovanja Ugostiteljsko turističke škole iz Beograda in Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Novega mesta v projektu GATUS se je mami preselila v Novo mesto in se zaposlila na Grmu – centru biotehnike in turizma kot učiteljica kuharstva. Vedela sem torej, da se bo moja izobraževalna pot nadaljevala v Novem mestu oz. okolici, nisem pa vedela, kje.

Ko sem obiskovala 9. razred, se mi je ponudila možnost udeležbe na strokovni ekskurziji v Prago, na Dunaj in še na največjo turistično borzo v Berlinu. Takšna ekskurzija je za dijake na smeri turizem obvezna, med potjo imajo tudi zadolžitve – turistično vodenje in animacijo v hotelu in na avtobusu. To je bil pomemben dogodek, mislim, da je ključno vplival na mojo izbiro nadaljnjega izobraževanja. Če bi ostala v Beogradu, bi se najverjetneje vpisala na grafični dizajn. Ko pa sem spoznala, kaj počnejo na izobraževalnem programu turizem in kaj pravzaprav je turizem v svojem bistvu – vse od organizacije in priprave izletov do same izvedbe, pri čemer je treba skrbeti za časovnico, vodenje in animacijo in pa seveda obvladati delo v recepciji ali v turistični agenciji, je odločitev padla. Skratka, ugotovila sem, da me ne navdušujejo samo potovanja, ampak tudi vse, kar je z njimi povezano. Torej sem se vpisala na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Tukaj pa je bilo vse novo. Naučiti sem se morala slovenščine, se umestiti v nov prostor, med nove ljudi, nove vrstnike. Uspelo mi je, morda tudi zaradi tega, ker so dijaki na smeri turizma odprti in strpni ter radi spoznavajo nove ljudi in različne kulture. Danes mi ni žal. Mislim, da sem se pravilno odločila, saj je to področje, ki se ujema z mojim značajem, in mislim, da bom v prihodnosti z veseljem opravljala delo na tem področju.

Zdi se, da je bilo zate to zelo dinamično obdobje, veliko preizpraševanja, raziskovanja, sprejemanja odločitev. In še nov jezik. Zelo dobro govoriš slovenski jezik. In v turizmu je znanje jezikov zelo pomembno.

Imam srečo. Jeziki me zelo veselijo. Šest mesecev sem se aktivno učila slovenščino. Poleg angleščine imamo na šoli še nemščino in italijanščino. Brez znanja tujih jezikov v turizmu namreč res ne gre. To se je izkazalo tudi na praksi pri delodajalcu, ki sem jo opravljala v Grand Hotelu Portorož. Največ turistov prihaja na slovensko obalo iz Italije in z njimi sem se lahko pogovarjala v italijanščini. V turizmu je dobra komunikacija izrednega pomena. Lahko si še tako pozoren in prijazen, vendar če se ne moreš sporazumevati v tujem jeziku oz. jeziku gostov, je vse zaman.

Omenila si dve pomembni področji: praktično usposabljanje pri delodajalcu in pomen komunikacije v turizmu.

Mislim, da je misel »turizem smo ljudje« res temelj tega dela in poklica. Sem zelo odprte narave, rada delam z ljudmi, rada imam dinamično delo. Vendar to ni dovolj. Gost ne pričakuje samo prijaznega klepeta. Na receptorskega delavca se na primer obrača tudi z vsemi svojimi težavami in pritožbami, včasih so to malenkosti, vendar so vse težave za gosta pomembne. Zato mora turistični delavec imeti veliko potrpežljivosti, energije in pripravljenosti za skupno iskanje primernih rešitev. Osebne težave v teh poklicih ne smejo vplivati na delo. Gost želi prijaznega, nasmejanega, vljudnega receptorja, turističnega vodnika, animatorja ali organizatorja turističnih destinacij. Želi sodelovanje in seveda doživetje. Zato mora imeti zaposleni v turizmu tudi veliko splošnega znanja, da lahko ponudi ali predstavi gostu zanimivosti, posebnosti v okolju.

Tudi glede poteka prakse na šoli sem zelo zadovoljna. Omenila sem, da sem prakso opravljala v Portorožu. Šola nam pomaga pri iskanju kar najbolj primernega delodajalca, pri katerem si lahko pridobimo nove praktične izkušnje. Poleg prakse pa sem se veliko naučila tudi na različnih strokovnih ekskurzijah, na katerih spoznavamo tako Slovenijo kot tudi evropske države. Ne gre samo za spoznavanje krajev, gre tudi za spoznavanje načina promocije in organizacije nekega turističnega dogodka, produkta.

Še posebej pa bi izpostavila veliko zadovoljstvo s potekom praktičnega pouka na šoli. Poleg teorije v učilnici prakso pridobivamo na terenu, ko pripravljamo in izvajamo strokovne ekskurzije po Sloveniji, pripravljamo in izvajamo vodenje ter animacijo za različne ciljne skupine po Novem mestu znotraj naše namišljene turistične agencije »Lahkih nog naokrog«. V učilnici za praktični pouk pa mnogo časa preživimo tudi med pripravami na strokovna tekmovanja – naša šola dosega zavidljive rezultate na vseh tekmovanjih s področja turizma.

Najbolj dragocene izkušnje iz organizacije in izvedbe turistične ponudbe sem dobila ravno na omenjenih tekmovanjih. V 1. letniku sem se udeležila tekmovanja »Več znanja za več turizma«, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Naj omenim še tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Turistično-gostinsko zbornica. Poiščete ga lahko na njihovi spletni strani, nosi pa naziv Gostinsko-turistični zbor Slovenije. Udeležila sem se tudi tekmovanja Mladi turistični vodnik v Radovljici, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije. Na to tekmovanje sem še posebno ponosna, saj sem se ga udeležila kot ena najmlajših med tekmovalci. Meni najljubša pa so mednarodna srečanja srednjih šol za gostinstvo in turizem GATUS. Pobudnik za to obliko sodelovanja in tekmovanja je bila ravno naša šola. Leta 2019 smo srečanje GATUS imeli v Poreču. Na tekmovanju smo osvojili srebrno priznanje. Pa to ni samo tekmovanje, je druženje, izmenjava izkušenj, nastajajo nova prijateljstva, ki postanejo trajna.

Kateri predmeti pa so še v programu pomembni za poklice v turizmu? Koliko znanja ti bo dala šola, kaj boš morala za uspešno opravljanje poklica še narediti sama?

Izpostavila bi tuje jezike (angleščina, nemščina in italijanščina), turizem in strokovne predmete, povezane s turizmom in ekonomijo. Mislim, da so zelo pomembni. Mislim pa tudi, da lahko tisti dijak, ki ima željo po novem znanju, to na šoli dobi. Svoje izobraževanje bom zaključila s poklicno maturo. Razmišljam o nadaljevanju izobraževanja. Trenutno je na prvem mestu Fakulteta za turistične študije Turistica v Portorožu.

Kje se vidiš v prihodnosti? Kako je z zaposljivostjo v turizmu?

Obstaja veliko možnosti. Nisem še čisto odločena. Vidim se kot managerka v hotelu, še najraje kje ob morju. Mislim, da je odprta tudi možnost zaposlitve v tujini. V Španiji in Italiji iščejo dobre delavce v turizmu. Tiho se poigravam z idejo, da bi imela nekoč lastno turistično agencijo, ki bi bila usmerjena v turistične produkte za mlade.

Možnosti zaposljivosti v turizmu so velike, v tej panogi je prihodnost. Ljudi vleče v nove kraje. Nekateri iščejo nova doživetja, druženja, nekateri mirne in varne kraje, v katerih lahko malo pobegnejo od vsakodnevnega dela.

Rada pa bi izpostavila, da je delo v turizmu specifično. Zahteva dinamično, komunikativno, prilagodljivo osebo. V turizmu so tudi delovniki nekoliko prilagojeni. Delo lahko poteka dopoldne, popoldne, zvečer, ponoči. Velikokrat se dela med vikendi ali pa v času praznikov. Pogoj za uspešno delo v turizmu je, da v tem delu uživaš. Moja dosedanja izkušnja z delodajalci je, da pri delavcih najbolj iščejo navdušenje za to delo in samoiniciativnost. Vse ostalo znanje in praksa prideta z leti.

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča