Vlada je na seji določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v DZ. Predlog prinaša spremembe v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na način, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo ali zagrozil, ‘in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati’. Določila je tudi besedilo predloga novele zakona o državnem tožilstvu.
Predlog novele prinaša nova prva odstavka 170. in 171. člena kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja. “Oba predlagana nova odstavka pomenita inkriminacijo posega v spolno samoodločbo osebe brez njene predhodne privolitve, kar je odmik od veljavnega modela prisile. Torej za obstoj kaznivega dejanja ni več potrebno, da mora storilec uporabiti silo ali zagroziti, in se tudi ne zahteva, da bi se žrtev morala storilcu fizično upirati, saj mora žrtev pred kakršnim koli spolnim dejanjem s tem soglašati in svojo privolitev konkludentno ali z besedami izraziti,” je zapisano v sporočilu po seji vlade.
Na ministrstvu za pravosodje so o navedenih spremembah začeli razmišljati po nekaj sodbah sodišč, ki so zelo ozko obravnavala spolno nasilje in so sledila praksi, da se neko spolno dejanje lahko šteje za posilstvo le, če storilec uporabi silo, da pride do spolnega dejanja. (STA)
Prav na dan, ko je Inštitut 8. marec zbral 5000 potrebnih spletnih podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, je vlada na seji določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v DZ. “Jezi nas to, da je evidentno, da so nas želeli prehiteti,” pojasnjuje Nika Kovač, ki poudarja, da je sila nenavadno in mimo vseh predpisov, da zakon včeraj ni bil uvrščen med gradiva seje vlade in torej nihče ni vedel, kaj v njem sploh piše. Zapleta se tudi pri podpisih – upravne enote jih namreč obravnavajo zelo počasi. “To ne more biti naključje,” pravi.
