Subvencije za skrajšani delovni čas, boni, minimalna plača

0
5821

Vlada naj bi že danes potrdila predlog tretjega protikoronskega zakona, v katerega je tokrat kot pomoč podjetjem iz vseh panog vključila shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ukrep čakanja na delo pa je podaljšan zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec. Turistične bone bodo prejeli vsi polnoletni državljani Slovenije, in sicer za 200 evrov, bone v vrednosti 50 evrov bodo prejeli tudi otroci. Prenosljivost bona bo možna znotraj družine, na primer s starih staršev na vnuke. Furs bo ponudniku storitve vrnil 200 evrov v osmih dneh od koriščenja turističnega bona.

Država bo za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa zagotovila vsa potrebna sredstva, koristila bo tudi evropski mehanizem Sure, je v spletnem pogovoru dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Kakšni so pogoji za koriščenje subvencije za skrajšani delovni čas?
Pogoj za upravičenost je, da delodajalec najmanj 10 % zaposlenim ne more zagotavljati vsaj 90 % dela. Delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja. Dogovor o skrajšanem času na podlagi posveta s sindikatom oz. svetom delavcev, je pojasnil Kralj.

Cigler Kralj je uvodoma izpostavil, da je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa osrednji ukrep predlaganega tretjega protikoronskega zakona, ki naj bi ga vlada potrdila danes. Shema naj bi bila v Sloveniji namenjena delodajalcem, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi se gibale med 112,13 evra in 448,52 evra.

Prejemnik minimalne plače bo prejel za skrajšani delovni čas manj kot minimalno plačo
Nosilni ukrep za področje trga dela je subvencioniranje delovnih mest v vrednosti do 1 milijarde evrov. Sofinancirali bodo do 50 % skrajšanega delovnega čas – od 20 do 5 ur. Za del, ko delavec ne dela, bo delodajalec izplačal nadomestilo v višini 80 % plače, subvencijo pa prejel od države. Kot je pojasnil Cigler Kralj v primeru inštituta skrajšanega delovnega časa, bo delavec, ki ima minimalno plačo, dobil izplačan znesek, ki je ‘nekaj nižji’, kot je sicer minimalna plača.

Država bo po njegovih besedah za izvajanje ukrepa, ki naj bi bil vreden med 500 milijonov in eno milijardo evrov, zagotovila vsa potrebna sredstva. Po njegovih besedah se je izkazalo, da evropska sredstva iz Evropskega socialnega sklada ne bodo zadoščala, zato naj bi Slovenija ukrep financirala tudi iz evropskega posojilnega mehanizma Sure.

Delodajalci novo shemo nestrpno pričakujejo že nekaj časa, je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Se je pa zataknilo pri podaljšanju ukrepa čakanja na delo, je opozorila. Delodajalci so se namreč zavzemali za podaljšanje tega ukrepa za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku zakona pa je obveljalo, da se čakanje ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec. Prav ta ukrep pa bi bil, tako Šmučeva, v prihodnje pomemben za vse dejavnosti, ki so zabeležile (več kot) 50-odstoten padec naročil in si s subvencijami za skrajšan delovnik ne bodo mogle pomagati. (STA, 24ur)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj