Potem ko so predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v sredo s številnimi dopolnili uskladili člani pristojnega parlamentarnega odbora, ga je danes na plenarni seji predstavil premier Robert Golob. Kot je dejal, gre za ukrepe s takojšnjim učinkom na terenu, z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode ter ljudem pomagamo pri pripravah na obnovo. Ta bo trajala vsaj naslednjih pet let, je ocenil.
Predlog zakona je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Golob je izpostavil prvi sklop, to je pomoč ljudem. “Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari – 12-mesečnega moratorija na vse kredite, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno,” je dejal.
Spomnil je še na solidarnostni soboti v tem in prihodnjem letu, ki sta zapisani v predlogu zakona. Odločitev za delo ob sobotah bo prostovoljna, je poudaril in dodal, da se bo tistim, ki se za to ne bodo odločili, obračunal solidarnostni prispevek ob dohodnini. Toda letos se ne bo obračunalo še ničesar, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025, je povedal. Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, določen pa je v višini 0,3 odstotka.
Kot omenjeno so se poslanci pogovarjali tudi o predlogu rebalansa proračuna za letos. Golob je v zvezi s tem dejal, da bodo v vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo “bistveno bolj odporna na podobne ujme”. (STA)
