Čudni časi, vse bolj odtujeni. Vsaj nekoč so stavkali delavci, fizikalci (in nepogrešljivi, tudi danes), ki so bili podcenjeni oz. premalo plačani za svoje delo. Danes slednji več ne stavkajo, a številni so tudi danes plačani pod vsemi normativi zdrave demokracije! Lahko razmišljam, da ima ta t.i. demokracije določene vzvode, da se slednje ne zgodi.
In kdo v zadnjih letih stavka oz. napoveduje stavko v Sloveniji, če se temu sploh reče stavka? Ljudje z visoko izobrazbo, večinoma javni uslužbenci, s plačo o kateri marsikdo v zasebnem sektorju lahko samo sanja, večina s prostimi vikendi, prazniki ….. (morda ni najbolj natančno za vso SLO , a vsaj za 60% omenjenih to velja), seveda so tudi javne službe, ko zaposleni delajo tako rekoč petke in svetke.
In ljudje, ki z delom v podjetniški, zasebni dejavnosti, polnijo državno blagajno, iz katere se omogoča dohodke številnim v javnih službah, NE STAVKAJO, a še vedno polnijo državno blagajno iz katere se deli cekin stavkajočim.
Ja, izobraževanje je pomembno, vzgoja še bolj, a ostajajo vrednote, spoštovanje. Smo v sistemu, ki je prav da se spoštujemo ne glede na izobrazbo. In ne vem, če sem v zadnjih desetletjih sploh slišal kakšnega politika, sindikalista, da se je res, ampak res postavil za navadnega delavca? In prav tako od izobražene elite redko, če sploh, slišim zavzemanje za majhnega človeka!
In morda za oris še sobivanje, ko lahko bariere pri prevzetnikih padejo zelo nižje oz. se soočijo z normalno prizemljitvijo. Preprosto: ob koronci in omejitvah nakupovanja, potovanj, je ‘majhen’ človek večkrat pomagal t.i. namišljenemu pomembnežu. Oziroma nekoč t.i. visoko leteči so rešitev našli pri ‘majhnemu’ človeku.
In še nekaj iz vsakdana, a veste kakšna je plača ljudi, ki delajo na t.i. bencinskih servisih, delajo namreč za velike korporacije. Niso samo prodajalci goriv, pač pa še dodatni trgovci, natakarji, kuharji. Človek je šokiran, namreč v preteklosti so postreščka, ki je odnesel kufer ali dva, cenili precej bolje kot pa danes ljudi, ki delajo v tej in drugih podobnih dejavnostih. Do minimalca z državo!
Je pa res, ko so izredne razmere šle mimo, je spet vse po starem. Prevzetnež brez spomina in majhen človek z veseljem, ker je spoznal prvega. 😉
