Teden dni pred iztekom roka je pobudnikom referenduma o vodi uspelo zbrati 40 tisoč overjenih podpisov. Pravzaprav so to številko močno presegli, v državni zbor so jih vložili več kot 50.000. Pri tem so se zahvalili kar 200 prostovoljcem, ki so pomagali pri zbiranju podpisov. Državni zbor mora v skladu z zakonodajo referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
Za zbiranje podpisov so se odločili, potem ko je državi zbor po skrajšanem postopku in kljub kritikam tako civilne družbe kot tudi velikega dela stroke sprejel sporno novelo zakona o vodah. Sprva je bilo največ odpora zaradi 69. člena, ki bi omogočil gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih. Ministrstvo za okolje ga je zato umaknilo, vendar pa pobudniki referenduma poudarjajo, da v noveli še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.
“Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča “gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov” in “drugih objektov”, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine,” so zapisali v utemeljitvi pobude za referendum.
Kot so za našo spletno stran pojasnili biologinja in mnenjedajalka v vodovarstvenih postopkih Brina Sotenšek, izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk z naravoslovno tehniške fakultete UL, ki je tudi predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije (GWPS) ter Aljoša Petek iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC), bi novi zakon sicer odpravil možnost zoženja priobalnega pasu, na kar se sklicujejo njegovi zagovorniki, vendar bi hkrati omogočil gradnjo objektov tudi izven naselij, torej v naravnem okolju, kar doslej ni bilo dovoljeno. Torej bi pravzaprav razširil možnosti za gradnjo.
Opozarjajo tudi, da nas poimenovanje “objekti v javni rabi” zlahka zavede, da so namenjeni vsem. “To niso le otroška igrišča, kot lahko pogosto slišimo, ampak tudi hoteli, restavracije, nakupovalna središča, poslovne stavbe, bencinski servisi, parkirišča in javne ceste (če naštejemo le nekatere),” so poudarili. Teoretično so torej namenjeni vsem, v praksi pa le tistim, ki si jih lahko privoščijo. “Enostavni objekti pa ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. To so denimo bari, lope, rastlinjaki, gnojišča, pokopališča, manjši rezervoarji za nafto in plin, reklamni panoji … Ti objekti so praviloma v zasebni lasti,” so še dodali.
Tudi zato pobudniki referenduma vladi očitajo, da na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja že zdaj močno ogroženih ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja. (24ur.com)
