Velika sobota je prav tako kot veliki četrtek in veliki petek del velikonočnih praznikov oz. verskega izročila. Na veliko soboto se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Na veliko soboto poteka tudi blagoslov ognja, vode in seveda blagoslov velikonočnih jedi. Verniki bodo k blagoslovu odnesli velikonočne jedi, ki so jih pripravili doma. To so pirhi, šunka, hren, kruh in potica.
V soboto dopoldne se torej kuha in barva pirhe ter peče potico, popoldne pa poteka blagoslov oziroma žegen velikonočnih jedi, ki jih naložimo v košaro. Pokrili naj bi jih z lepo izvezenim belim prtičkom, pojedli pa šele v nedeljo, na veliko noč pri zajtrku, ko se vrnemo od maše.
V velikonočnih jedeh se skriva simbolika, povezana z Jezusovim trpljenjem in sporočilom praznika. Kaj predstavljajo pirhi, potica, hren in šunka?
- potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono, zato jo nekateri delajo v obliki obroča,
- kruh je znamenje božje dobrote in človekovega dela,
- pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane,
- hren simbolizira trpljenje Jezusa in tri žeblje, s katerimi je bil pribit na križ,
- šunka ali meso (jagnjetina) predstavljata Jezusovo telo,
- vino je povezano z Jezusom, saj simbolizira njegovo kri,
- med velikonočne jedi naj bi spadala tudi pomaranča, kar pa ni splošno poznano. Pomaranča predstavlja simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis.
Evangeličani pa bodo na velikonočno soboto zakurili velikonočni ogenj in prav tako pripravili jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jedi ne blagoslavljajo.
