V&F: Mavrica, zakaj sploh nastane?

V&F: Mavrica, zakaj sploh nastane?

-
0 271

Pomlad je del leta, ko so plohe in nevihte najpogostejše. Ker so padavine krajevnega značaja, se pogosto zgodi, da nad enim območjem hkrati sije sonce in dežuje in takrat nastane mavrica. In nekaj takšnega smo doživeli nocoj, ko se je nad Podgurjem raztezala mavrica oz. kar dve.

Če hočemo mavrico zares videti, sonce ne sme biti previsoko.  Mavrica je zato najbolje vidna v jutranjih in večernih urah, ko je sonce blizu obzorja. Ampak kako iz bele sončne svetlobe dobimo različne barve?

Ob prehodu iz zraka v notranjost dežne kapljice se svetloba lomi. Vsaka barva se lomi pod nekoliko drugačnim kotom in se nato odbije od stene kapljice nazaj proti nam. Na ta način se barve ločijo, mi pa lahko opazujemo ta čudoviti optični pojav na nebu.

Mavrica se zmeraj pojavi na nasprotni strani od sonca, njena »notranjost« pa je veliko svetlejša od »zunanjosti«. Barve v mavrici se prelivajo in si sledijo od vijolične z najkrajšo valovno dolžino, do rdeče z najdaljšo.

Če je sonce dovolj nizko in mavrica dovolj izrazita, lahko opazimo še en mavrični lok, pojavu rečemo tudi dvojna mavrica. Zmeraj se pojavi na zunanji strani od glavnega loka, je približno za polovico temnejši (manj izrazit). Zelo zanimivo pa je, da so tukaj barve obrnjene, potekajo od rdeče proti vijolični.

Lovili smo jo mi in lovil jo je Miha. Poglejte, če ste jo morda zamudili. 😉