V teh dneh narava ponuja pestrost vremena in tudi pojavov. Tako smo lahko včeraj opazovali t.i. pojav sončni halo, marsikje danes pa pojav sosonca. Sončni halo smo lahko v torek okoli 17.50 ure občudovali tudi na Dolenjskem. Ti posnetki so nastali na Velikem Slatniku pri Novem mestu. (DolenjskaNews)
Pojav sosonca oz. sončev halo. Pojavlja se v kombinaciji s sončevim halojem. Halo in sosonce nastaneta zaradi loma sončne svetlobe na lebdečih ledenih kristalčkih v tankih visokih cirusnih oblakih. Nebo pa prekriva tanka oblačna koprena (belkasto ozadje).
Ta pojav je sestavljen iz svetlega kroga okoli Sonca znan je kot halo ali antelija. V glavnem se pojavlja v hladnejših krajih, kot so Rusija, Antarktika ali severna Skandinavija. Dokler pa so za njegovo nastajanje pravi pogoji, se lahko zgodi tudi drugje.
Ta halo tvorijo ledeni delci, ki so v najvišjem delu troposfere v suspenziji. Ko sončna svetloba pade na te ledene delce, lomijo svetlobo tako da je celoten spekter barv (podoben mavrični) viden okoli Sonca. Lahko bi mu rekli krožna mavrica, za katero je značilna predvsem mavrična barva.
Da bi se to zgodilo v krajih, kjer so temperature običajno nižje, mora obstajati visok kontrast med površinskimi in višinskimi temperaturami. Za nastanek sončnega haloa, na nadmorski višini mora biti dovolj ledenih kristalov ki lahko lomi dovolj svetlobe, da tvori popoln halo. Tam, kjer so temperature višje, tega pojava ni mogoče opaziti.
Visokotemperaturni kontrasti se ponavadi pojavijo v zgodnjih jutranjih urah, kjer je zrak hladnejši, saj vso noč ni imel sončnega vira toplote. Zato je ta halo najpogosteje viden v zgodnjih jutranjih urah.
Prav tako je treba, da vrsta oblaka, ki je trenutno na nebu, je cirrusni oblak. Te oblake tvorijo majhni ledeni kristali, ki lahko povzročijo odsevne in lomne procese sončne svetlobe.
Visoko v troposferi sončna svetloba pri prehodu udari v viseče ledene kristale in drobce. Vroč zrak, ki se dviga s zemeljske površine, poveča vlažnost in povzroči nastanek oblakov. Ko oblaki dosežejo najvišji del troposfere, pretvori to vlago v vodne kristale, ki jo ob neposredni sončni svetlobi razgradijo in ustvarijo sončni halo. (meteorologiaenred)
(foto: DolenjskaNews)
