Nad dobršnim delom Evrope (Španijo, Francijo, Švico, Nemčijo, Italijo in druge države) je saharski pesek oz. prah. In tudi Slovenije pošiljka iz puščave ne bo zaobšla. S padavinami bo dež, v višinah sneg, pesek spral in bo padel na tla. Seveda bo tako pustil nekaj sledi. Saharski pesek pozimi, zaradi kurilne sezone v naših krajih, vsebuje poleg mineralov, tudi druge snovi, ki lahko dražijo našo sluznico. Saharski pesek nas sicer večkrat doseže poleti, tokrat pa je veter še toliko močnejši. Meteorologi pravijo, da gre za fenomen.
Sicer pa saharski pesek velja za naravno mineralno gnojilo in je nepogrešljiv za deževni gozd oz. Amazonijo. Pesek, ki vsebuje dušik, fosfor in železo, tako tudi oceanom ponuja okusne minerale za fitoplanktone, mikroskopske oceanske rastline. Po poročanju Nasinega observatorija za Zemljo je saharski prah v oceanu “mešani blagoslov”. Plankton, ki se hrani z minerali, lahko bujno cveti in s tem zagotavlja hrano drugim bitjem v morju. Sahara je glavni vir mineralnega prahu na Zemlji (60–200 milijonov ton na leto ).
