Župani in županje enajstih občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki so se z namenom ureditve razmer otrok iz težavnih socialnih okolij združili v cilju spremembe štirih zakonov, so v Državni zbor vložili skupno več kot 31 tisoč podpisov, vsako novelo pa je podprlo med 7600 in 8300 podpisnikov. S spremembami želijo problematiko urediti sistemsko, kot najvišjo vrednoto predvsem izpostavljajo izobraževanje, saj velika večina otrok, ki ne zaključi osnovne šole, izhaja iz težavnih socialnih okolij. S ciljem obiskovanja in zaključevanja osnovne šole bi posegli tudi na zakonodajna področja socialne politike, trga dela in vozniških dovoljenj. Kot so poudarili predlagatelji zakonov, je bila složnost državljanov že izkazana s številčno podporo, tovrstne enotnosti pa si želijo tudi na državni ravni, kjer odločevalci s prevzetimi podpisi prevzemajo tudi odgovornost za odločanje o najšibkejših oziroma stiski tistih otrok, ki jim je odvzeta prihodnost.
Prvopodpisani pod pobudo zakonodajnih sprememb župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni se je zahvalil vsem podpisnikom za izkazano podporo in izpostavil, da v pobudi prepoznavajo splošen in dolgoročen pristop, ki bo lahko po več desetletjih slabšanja razmer začel prinašati pozitivne spremembe z jasnim zakonodajnim okvirjem. Pobuda se nanaša na pretežni del od 1,5 odstotka otrok v Sloveniji, ki zaradi okolja, v katerem so rojeni, ne dokončajo osnovne šole in se posledično pogosto uvrstijo med dolgotrajno brezposelne. Kot je še dodal novomeški župan, večinoma šole ne obiskujejo otroci, katerih starši prav tako niso dokončali osnovnošolskega izobraževanja in so dolgotrajno brezposelni. Podpora zakonodajnim predlogom pomeni začetek aktivnega reševanja vse slabših razmer, ki ob sedanji socialni, delovni in izobraževalni politiki poslabšuje možnosti urejenih razmer otrok.
Enajst županov in županj iz Mestne občine Krško, Mestne občine Novo mesto ter občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje podpira ureditev razmer, ki bi otrokom iz omenjenih okolij omogočila prekinitev večgeneracijske neizobraženosti ter posledične brezposelnosti, s tem ciljem pa predlagajo spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o voznikih.
Pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih bi spremembe v primeru neobiskovanja osnovne šole pomenile nedenarno izplačilo socialne pomoči, enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine. V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka »v naravi« v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli v primeru nevključitve otroka v nadaljnje šolanje. Zakon o urejanju trga dela bi dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo, v Zakonu o voznikih pa predlagajo uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.
