Politične stranke se pripravljajo na volitve, a še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj oz. mačehovski odnos do hitrega reševanja ljudi. Tako reševalci helikopterske nujne zdravstvene pomoči odgovorne v državi sprašujejo: Ali bo vaša stranka podprla sistemsko ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) z namenskimi helikopterji v skladu z veljavnim pravilnikom o HNMP in regulativo EU 965/2012 ter to vključila v koalicijsko pogodbo?
Helikoptersko reševanje je učinkovit način nudenja nujne medicinske pomoči, zlasti, ko mora priti v oddaljen ali težko dostopen kraj, skozi prometne zamaške in podobno. Tudi v Sloveniji je bilo s helikopterji rešeno marsikatero življenje, vendar slovenski sistem helikopterskega reševanja v primerjavi z drugimi evropskimi državami že dolgo stagnira. V večini evropskih držav imajo urejen sistem namenskih reševalnih helikopterjev, a v Sloveniji nimamo niti enega takega helikopterja.
27 DRŽAV EU IMPLEMENTIRA REGULATIVO, SLOVENIJA NE
Evropska regulativa EU 965/2012 zahteva, da se države članice EU na področju reševanja držijo predpisov. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki te direktive ne implementira. Še več, javnost se namenoma zavaja v zvezi s pomenom uporabe helikopterja v gorah, kjer vojska in policija zgledno opravljata svoje dodatne naloge, čeprav tudi ni veliko držav v EU, kjer v primeru nesreče “rešuje” vojska ali policija.
NESISTEMSKA ODZIVNOST POMENI VEČ MRTVIH IN POŠKODOVANIH
Zaradi nesistemske vključenosti reševalnega helikopterja imamo tudi neučinkovit odzivni sistem in s tem posledično predolg odzivni čas v primeru aktivacije helikopterja, kar gre seveda v škodo ponesrečenca. Zaradi stacioniranja vojaških in policijskih helikopterjev izključno na brniškem in mariborskem letališču ne dosegamo potrebne operativne in časovne pokritosti 24/7. Reševalci so v primeru dolgega odzivnega časa, zaradi prezasedenosti, v nočnem času pa celo ob popolni odsotnosti helikopterja vedno izpostavljeni stresnim situacijam in za paciente slabim odločitvam. Zavedajo se, da helikopter na papirju sicer obstaja, v realnosti pa je njegova uporaba in operativnost pogosto onemogočena. To nas v primerjavi z državami v naši bližini (Avstrija, Italija, Nemčina, Francija, Poljska …) postavlja v zelo podrejen položaj pri doseganju t. i. zlate ure.
DAVKOPLAČEVALCI PLAČUJEJO VEČ KOT V DRUGIH DRŽAVAH EU
Izračuni kažejo, da je sistem, kjer HNMP izvajajo koncesionarji civilnega specializiranega helikopterskega reševanja (Italija, Avstrija), za državo in družbo bistveno cenejša rešitev, kot če se to izvaja z velikimi dragimi vojaškimi helikopterji. Stroka v zdravstvu, v klicnem centru 112, kot tudi sami piloti v policiji in vojaki izražajo zavedanje, da sedanja ureditev, ko se helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) izvaja z vojaškimi ali policijskimi helikopterji, ni skladna z medicinsko doktrino in prakso po EU. Po več kot 30 letih samostojne Slovenije smo na področju HNMP ostali na ravni iz časa SFRJ. Poleg nesistemske ureditve dejavnosti, kjer je Ministrstvo za zdravje le eden od vključenih deležnikov, ne pa glavni odločevalec, z dosedanjim načinom izvajanja HNMP tudi siromašimo resurse države, ki so namenjeni za posredovanje v primeru nujnih nalog v sistemu zaščite in reševanja, izrednih razmer in naravnih katastrof. Na tak način angažiramo državno srebrnino za vsakodnevno delo in v primeru potreb nimamo dodatnih rezerv, brez da bi obstoječi način izvajanja nujne medicinske pomoči obstal.
REŠEVALCI SE BORIMO ZA SVOJA ORODJA IN ZA LJUDI
Reševalci so se sami, šest let pred sistemsko uvedbo Ministrstva za zdravje, borili za reševalne motorje, ki so potem postali sestavni del flote reševalcev v Ljubljani, Mariboru in Kopru in ki so v uporabi še danes. Čemu lahko potem pripišemo odgovornost za številne poškodovane, ki jim reševalci v vseh teh letih niso mogli pravočasno pomagati, kar je imelo za posledico smrt ali trajno izgubo zdravja? Predlaganim rešitvam sta podporo izrazili tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.
NEKATERI POLITIKI OMALOVAŽUJEJO POBUDNIKA
Še celo več, določeni politiki pobudnika ureditve sistema HNMP – reševalca z 31-letnim delovnim stažem, nekoč pobudnika za reševalni motor, danes pa visokoh reševalnih standardov na zemlji in v zraku – omalovažujejo, da je lobist in da to počne iz osebnih interesov, pri čemer si zavestno zatiskajo oči pred argumenti trenutne slovenske “posebnosti” med sistemskimi ureditvami, v škodo davkoplačevalcev in poškodovancev.
