Vrhunec novomeške pomladi

0
450

Natanko sto let po prvi pokrajinsko-umetniški razstavi v Windischerjevem salonu v Kandiji sta se včeraj zgodila dva dogodka. V Dolenjskem Muzeju Novo mesto so slavnostno odprli razstavo Let novomeške pomladi, ki je osvetlila odmevno razstavo, ki so jo tistega septembrskega dne odprli v novomeškem salonu kandijske gostilne Josipa Windischerja. Na Kandijskem mostu se je ob 19. uri začela soareja Nekaj dni v septembru, Novo mesto 1920-2020, ki jo je režiral Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Častna govorca pred soarejo sta bila župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst Miran Mohar.

Najprej je bilo videti letala, sledili so padalci, ki so padali kot bombe, ter simbolično uprizorili človeka z bombami, Antona Podbevška, enega od pomembnejših predstavnikov novomeške pomladi. Med gledalci je bilo najprej opaziti glasbenico in operno pevko Ireno Yebuah Tiran, ki je s svojim čudovitim glasom pospremila padalce. Začetek dogajanja je povezoval radijski in televizijski napovedovalec Ivan Lotrič, ki je s pismom, ki ga je Richard Jakopič pisal Miranu Jarcu, vpeljal gledalce v čas dvajsetega stoletja. Sledil je govor župana Mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija, nato je Ivan Lotrič s citati avantgardnih filozofov orisal umetnost tistega časa. Govor Mirana Moharja je v slavnostnem vzdušju zajel širši slovenski ter svetovni kontekst avantgardnih umetnosti. Sledila je soareja.

Dogodek je bil edinstven v več pogledih – ker je bil kljub trenutnim razmeram in ob izjemnem trudu vseh udeležencev sploh izpeljan in je s tem sporočal, da življenje, čeprav razmere niso idealne, teče dalje. Ob tematskem letu sto let novomeške pomladi je težko spregledati tudi naklonjenost Mestne občine Novo mesto za umetniške in kulturne vsebine, kar v teh časih zares ni samoumevno. In nenazadnje je bila svojevrstna tudi izvedba soareje, ki je opozorila na pomen avantgardnega gibanja ter protagonistov novomeške pomladi.


Župan Gregor Macedoni je v svojem govoru povedal, da je potrebno novomeško pomlad razumeti kot dvojni poseg: v stoletje in v svet; v čas in v prostor. Z bolečo izkušnjo največje dotedanje svetovne morije si je znala v domačem okolju ne le izboriti prostor pod svobodnim soncem, ampak izdolbsti tudi prostor umetniške svobode, svojevrstno osvobojeno ozemlje. Mladi uporniki so s celovitim umetniškim izrazom sredi okostenele stare družbene stvarnosti osvojili in osvobodili svoj izvirni teritorij, svojevrstno novomeško republiko.

Miran Mohar je kot slavnostni govorec povedal, da je dogodek izpred sto let resnično obeležil začetek avantgarde, pri tem pa je šlo za drzno potezo in ne nadaljevanje prejšnje umetnosti. »Gre za radikalen prelom v tradiciji in velik pok, ki odmeva še danes. Zanimivo je, da se je to zgodilo na obrobju in ne v centru dogajanja, torej v Ljubljani. Dogodek je pomemben tudi za kasnejše umetnike, umetnost Podbevška in kolegov pa je bila sočasna z avantgardo, ki je potekala drugod po svetu.«
Soareja na Kandijskem mostu je bila poklon Podevškovim prizadevanjem, v njej pa so med drugim nastopili dramski igralci Pavle Ravnohrib, Anuša Kodelja, Borut Doljšak, Maruša Majer, Irena Yebuah Tiran in duo Silence. Po režiserjevih besedah je soareja soareja stališč, ki so omogočala in ovekovečila umetniško avantgardo. Ta je predstavljala poklon Antonu Podbevšku, ki je sam zase pravil, da se je za tiste čase prehitro rodil. S soarejo so se v Anton Podbevšek Teatru spomnili njegovih soarej izpred prve svetovne vojne, s katerimi je napovedoval dogajanje, ki je svojo kulminacijo doživelo pravo gibanje šele po njej.
Z razstavo Let novomeške pomladi, ki bo v Dolenjskem muzeju Novo mesto na ogled do 8. februarja prihodnje leto, so razstavili 222 del ter s tem izvedli poskus rekonstrukcije 1. pokrajinske umetniške razstave izpred sto let, v nadaljevanju bodo izdali tudi publikacijo 100 let novomeške pomladi. Z razstavo, katere avtorica je umetnostna zgodovinarska Jasna Kocuvan Štuekelj so izpostavili tri zvrsti umetnosti; likovno, literarno in glasbeno, kot so to storili tudi pred sto leti.
Dogodek je na več prizoriščih skupaj spremljalo več kot 400 ljudi. Poleg osrednjega prizorišča, kjer je bilo 250 sedišč, si je prek zaslona na gradu Grm soarejo ogledalo nekaj več kot sto ljudi, projekcija za obiskovalce je bila na voljo tudi na pročeljih Knjižnice Mirana Jarca in Gimnazije Novo mesto. Prenos v režiji priznanega režiserja Klemna Dvornika je bilo mogoče spremljati tudi v živo prek spletne strani 100pomladi.si in družabnega omrežja Facebook.

(foto: Boštjan Pucelj)

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj