ponedeljek, 17 junija, 2024
DomaSlovenijaZakon o dohodnini kot 'sračje gnezdo'

Zakon o dohodnini kot ‘sračje gnezdo’

Vladna ekipa in koalicijski poslanci so na srečanju razpravljali o spremembah na področju šolskega in davčnega sistema, soglasje pa so poskušali najti tudi glede iskanja novih davčnih virov.

Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Po besedah Boštjančiča so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani.

Glavna izhodišča glede sprememb pri dohodnini so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste “sračje gnezdo”, ni pa država pogledala sistema kot celote. “Predlagamo, da gremo na sistem davčnih odbitkov, ki bo enak za vse,” je pojasnil Boštjančič.

“Ničelni dohodninski razred, ki je zdaj do pet tisoč evrov, se bo lahko v prihodnje bistveno povečal. V paketu bomo naslovili vprašanja različnih bonitet oziroma davčnih olajšav, ki so se skozi leta prikradla v sistem. Vprašanje visoke obdavčitve plač smo skozi leta reševali z olajšavami, kot so prevoz na delo, prehrana, regres, 13. plača,” s tem pa se je po besedah ministra poskušalo reševati visoko obdavčitev plač.

V enotnem sistemu, ki ga predlagajo, naj bi se neobdavčeni prihodki prestavili v ničelni dohodninski razred, ki bi se lahko povečal za več tisoč evrov, s čimer bi sistem poenostavili, meni finančni minister. V razredu bi se upoštevali vsi prihodki posameznika, tudi socialni transferji, s čimer naj bi odpravili vrsto anomalij. “Primer tega je, ko mi je gospodarstvenik povedal,  da določeni zaposleni niso želeli 13. plače, ker dodaten dohodek lahko preveč zniža njihove socialne transferje,” je pojasnil Boštjančič, ki želi, da bi se v sistemu vsi dohodki šteli v enako osnovo, iz česar bi nato odbijali odbitke, med drugim za vzdrževane družinske člane.

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica.

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje. (STA)

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča