Vlada je sporočila, da se je seznanila s sporazumom o razrešitvi stavkovnih zahtev Fidesa. Ta med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev Fidesa v predvidenem ločenem plačnem stebru za zdravstvo. Če do 1. januarja 2024 ne bo stopil v veljavo, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih. “Zdrav razum je prevladal na obeh straneh,” je pojasnil podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič in podrobneje pojasnil vsebino sporazuma.
Pojasnil je, da je bilo sicer največ težav pri drugi stavkovni zahtevi. Spomnimo, da je druga zahteva takojšnja naslovitev plačnih nesorazmerij znotraj zdravstvenih timov brez novega ustvarjanja novih nesorazmerij z enakim dvigom plač najkasneje do 1. aprila 2023. “Tu smo morali tudi mi narediti korak nazaj,” je dejal Zemljič. Pojasnil je, da so pričakovanja in v neki meri obljuba ministra, da se bodo plače, nesorazmerja in naslovitev najbolj izkušenih zdravnic in zdravnikov ustrezno uredile v plačnem stebru, pretehtali nad dvigom plačnih razredov. “Ta motiv presega teh nekaj plačnih razredov in morebitno tveganje za stavko, da bi vse, kar smo se uspeli na mediaciji v torek dogovoriti, izgubili,” je dejal. Je pa Zemljič opozoril, da so dodali varovalko.
Cilj je torej, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. “Če se vsebina dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega sistema ne implementira do 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1, torej v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov,” je varovalko pojasnila v. d. direktorice vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.
Dodala je, da bo prvo srečanje pogajalskih skupin 25. januarja, zakonski predlog naj bi nato vlada v zakonodajni postopek vložila do 30. junija letos.
Je pa Zemljič pojasnil še, da je vlada v polni meri izpolnila njihovo prvo stavkovno zahtevo. “In sicer da smo enakopravni partner pri gradnji zdravstvenega stebra in reformi celotnega zdravstvenega sistema,” je pojasnil.
Vlada je tako v sporazumu izjavila, da za nevzdržne razmere v zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki in da obsoja kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Poleg tega se je zavezala, da bo priznala ter vključila zdravnike in zobozdravnike, nosilce zdravstvene dejavnosti prek predstavnikov zdravniških organizacij, vključno s Fidesom, kot enakopravne partnerje pri reformi in oblikovanju dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema.
Zemljič je dodal, da so preostale tri stavkovne zahteve (tretja, četrta in peta) prenesli v plačni steber v zdravstvu in mu tako tudi prvi dali vsebino, ne samo imena. “Postali smo enakovredni tvorec tega stebra,” je ponosno naznanil. (STA)
