Gostinski obrati zaradi epidemije že štiri mesece v lokalih ne morejo ponuditi hrane in pijače, a preseneča dejstvo, da to ne velja za vse. Restavracija na Posavcu pri Kranju zadnje mesece namreč vsak dan gosti okoli 60 ljudi, so poročali v Odmevih TV Slovenija.
Med številnimi gostinci, ki so oktobra lani zaprli vrata svojih lokalov, je tudi Miha Houston, lastnik Houston resorta. “Preden smo zaprli, smo dnevno pripravili od 100 do 150 malic za posamezne zaposlene iz podjetij v okolici, nato pa smo morali vse te malice razvažati, kar je bil logističen problem, zaposliti smo morali dodatne ljudi,” je povedal. Od oktobra do decembra so pri ministrstvu za gospodarstvo in na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) večkrat preverjali, ali bi lahko premražene delavce Slovenskih železnic (SŽ), ki so delali v bližini, postregli v gostilni, je v Odmevih poročala Ana Vojnovič Zorman. “Ves čas so trdili, da to ni mogoče, razen za tiste, ki spijo v hotelu,” je še povedal Houston.
Sledil je preobrat. Konec decembra jih je obiskala inšpektorica z Uprave za varno hrano, ki je prišla preverit, ali pri svojem delu uporabljajo ustrezna razkužila. “Vprašala nas je, koliko hrane razvozimo, kaj počnemo. Povedali smo, da večinoma hranimo poslovne uporabnike, in sama nam je povedala, da nam tega ni treba voziti, da lahko pri nas jejo, če se držimo ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19,” je nadaljeval lastnik resorta. S 3. januarjem so tako začeli streči malice. Pogodbo imajo s 30 podjetji in vsak dan v restavraciji postrežejo okoli 60 gostov. To bi lahko počeli že ves čas epidemije, so za TV Slovenija potrdili na zdravstvenem inšpektoratu.
Inšpektorica: Delavci istega podjetja so lahko v gostilni
“Organizirana prehrana med delom se izvaja pod pogoji, da se upoštevajo priporočila NIJZ-ja, in pod pogojem, da so istočasno v gostinskem obratu samo delavci iz enega podjetja, ki predstavljajo mehurček,” je pojasnila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. Trenutno veljavni odlok za gostinsko dejavnost testiranja delavcev ne predvideva, je še pojasnila, a tega večina gostincev ne ve. “Prav tako ni jasno, ali so malice dovoljene samo za zaposlene v podjetjih ali lahko ljudje pridejo tudi na poslovni sestanek,” se je vprašal lastnik restavracije Houston. Različne institucije zakone in odloke tolmačijo vsaka po svoje. “Marsikateri gostinec me vpraša, kako to, da lahko obratujem, razložim jim, kaj sem dobil od inšpektorata. Sami so nato preverjali in nekateri inšpektorji so jim rekli, da to ni res,” je sklenil Houston.
Odškodninske tožbe?
Gostinci bi lahko stregli hrano in pijačo znotraj gostinskih objektov tudi potrošnikom, je pojasnil odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin. “Zakon o nalezljivih boleznih ne preprečuje opravljanja storitev,” je dejal. Ne vlada ne državni zbor po njegovih besedah namreč nista sprejela popravka v tem delu zakona. “Če je bilo nekomu prepovedano opravljanje storitev, pa to ni imelo ustrezne podlage in zakon je ne navaja, je to lahko podlaga za odškodninske zahtevke, zagotovo,” je sklenil Pohar.
Z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Simonom Zajcem in Blažem Cvarom, predsednikom Upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici se je pogovarjal voditelj Odmevov Igor E. Bergant.
Gospod Zajc, zanimivo je, kar smo slišali. Ali to drži, je to dejansko možno?
Odlok, ki ga je pripravilo naše ministrstvo, prepoveduje ponujanje blaga in storitev potrošnikom. Zato ste lahko pri gradbenih trgovinah opazili, da so podjetja lahko vstopala v te trgovine, nabavljala material za svojo dejavnost, mi, potrošniki, pa smo to lahko storili le z osebnim prevzemom. Enako velja tudi v tem primeru, torej, za potrošnike so lahko gostilne organizirale le osebni prevzem.
Ampak, za podjetja, se pravi posameznike, ki tja prihajajo kot del podjetja, to ni potrebno?
Tako kot je povedala zdravstvena inšpektorica, bo kar držalo.
Gospod Cvar, koliko gostincev uporablja to možnost, ki očitno obstaja?
Lahko potrdim, kar je bilo slišati v prispevku, da smo v sekciji za gostinstvo in turizem večkrat prejemali informacije s terena, da prihaja do različnih razlag. Zato smo že večkrat, skupaj šestkrat, prosili za razlago in pojasnilo pristojne, vendar smo dobili odgovor, da zaradi vladnega odloka o prepovedi druženja oseb to žal ni mogoče. Zato smo predlagali, da bi odlok popravili, kot to velja za menze, da bi lahko tudi v gostinskih lokalih postregli podjetjem tople obroke. Žal je bilo že večkrat ugotovljeno, da je ta nefleksibilnost pri nas tista, zaradi katere imamo gostinci težave in smo zaradi tega nezadovoljni. Skratka, do zdaj pravega odgovora še nismo dobili.
Gospod Zajc, očitno prihaja do komunikacijskega šuma med ministrstvom in gostinci. Zakaj takšni problemi, če so stvari očitno bolj ali manj jasne nekaterim, ki delajo na terenu?
Odlok, ki ga pripravlja notranje ministrstvo, ki ureja združevanje oseb na javnih mestih, se ne dotika tega dela. Tam je govora o javnih površinah in tam se prepoveduje druženje. Naš odlok pa se nanaša, kot sem povedal, na ponujanje blaga potrošnikom in podjetjem.
Ali ne bi bilo primerno, da bi o tej možnosti gostince bolj aktivno opozorili, jih informirali?
Sam sem velikokrat v odborih v parlamentu razlagal ravno to. Veliko je bilo nezadovoljstva, zakaj pustimo podjetjem, ne pa potrošnikom. Trudili smo se, da naš odlok čim bolje skomuniciramo, vsak dan so redne vladne tiskovne konference, tudi prek medijev, z vašo pomočjo, se trudimo in dosežemo, da pridejo informacije do končnega uporabnika.
Gospod Cvar, to zdaj povsem na novo odpira nekatere možnosti. Kaj to pomeni za gostinstvo, kaj pričakujete od vlade in podpornih služb?
Pred sabo imam številne odgovore, ki so eksplicitno povedali, da tega ne smemo opravljati. Pričakoval bi, da bomo ta odgovor dobili na takšen način, da bomo lahko svojim članom in gostincem obrazložili, da to lahko počnejo na takšen način, kot to dovolijo odloki. Seveda bomo zelo veseli, da se gostincem omogoči, da s svojim delom dosežejo vsaj nekakšen finančni učinek, in da bodo ukrepi finančne pomoči, ki so sicer potrebni, posledično v manjšem obsegu. S tem denarjem bi lahko pomagali tistim, ki so finančnih ukrepov bolj potrebni.
Gospod Zajc, slišali smo odvetnika, ki je povedal, da zakon o nalezljivih boleznih ne preprečuje opravljanja storitev. Kaj odgovarjate na to?
Odlok, ki ga je sprejela vlada, je veljaven in ta odlok prepoveduje ponujanje blaga in storitev potrošnikom, razen tistih izjem, ki se spreminjajo glede na to, v kateri fazi epidemije se nahajamo.
Na koncu vendarle pojasnimo, kar smo videli. Verjetno ni problem, da bi z zelo jasno informacijo tiste, ki so jih različne službe obveščale različno, vendarle obvestili o tej možnosti. Kakšne pa so, dokler smo v oranžni fazi, še možnosti, da bi gostinstvu na kakršen koli drugačen način pomagali?
V oranžni fazi bo odlok ostal takšen, kot je. Dodatno sproščanje je predvideno v rumeni fazi. Prizadevali si bomo, da gostinstvo v rumeni fazi lažje zadiha. V vmesnem času pa seveda pomagamo s številnimi ukrepi, ki smo jih sprejeli prek PKP-jev (protikoronski svežnji ukrepov). Za sektor gostinstva smo do zdaj namenili že več kot 300 milijonov evrov, da ublažimo to težko obdobje, v katerem so se znašli zaradi ukrepov proti epidemiji. (MMC RTV Slo)
