Na ZZZS-ju sicer načrtovano zdravstveno reformo po besedah generalne direktorice pozdravljajo, saj si za spremembo svoje vloge znotraj zdravstvenega sistema prizadevajo že več kot deset let, a da je za to potrebna sprememba zakonodaje.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju v sredo predstavil analizo zdravstvenega sistema, ki je po besedah premierja Roberta Goloba pokazala, da so razmere slabše, kot si kdor koli v državi misli. Dejal je, da je lahko zdravstvena reforma le celovita in se je je treba lotiti v središčni točki – pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Na ZZZS-ju takšne očitke zavračajo. Kot je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar tudi v priporočilih Evropske komisije in OECD-ja nikoli niso zaznali, da bi bil jedro problema ZZZS. Poudarila je, da je ZZZS najbolj nadzirana institucija v Sloveniji, ki jo vsako leto revidira Računsko sodišče, ki o poslovanju vsakokrat izda pozitivno mnenje. “Zavzemamo pa se seveda za več nadzora na strani drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu, denimo bolnišnic, kjer se dejansko nabavlja material, oprema in se plačujejo zdravstveni delavci,” je poudarila.
Prav tako zavračajo navedbe, da ZZZS pred vlado nekatere podatke skriva. ZZZS po zagotovilih generalne direktorice vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogoča razpolaganje s podatki in jim jih dostavlja. A je dejstvo, da zavod obdeluje gromozanske obsege podatkov, je opozorila. “Pred nekaj tedni je tudi ministrstvo za zdravje zaprosilo za dostop in pooblastila za rudarjenje po naših podatkovnih bazah, kar smo z veseljem sprejeli, ampak hkrati kot upravitelji in varuhi teh podatkov zahtevali pravno podlago. Trenutno te pravne podlage ni in mislim, da jo bo ministrstvo zakonsko opredelilo, takoj nato pa bo pooblastilo prejelo. Dogovorjeni smo tudi že za izobraževanje za rudarjenje v teh podatkovnih bazah,” je pojasnila
Mlakarjeva je dejala, da je bilo srečanj z resornim ministrstvom in ministrom veliko, za posamezne delovne vsebine. S predsednikom vlade pa so se srečali dvakrat na temo zdravstvene reforme. Kot je dodala, jim je estonski model, ki ga je napovedal Golob, všeč in si za take spremembe prizadevajo že zadnjih deset let. V vsakem primeru pa si želijo ohraniti socialni model zdravstvenega varstva. “Prepričana sem, da se tudi vlada zaveda dobrih vsebin solidarnostnega modela zdravstvenega zavarovanja,” je dejala. Pozdravljajo pa digitalizacijo, ki je po njihovem mnenju nujna.
Glede milijardnega povečanja stroškov ZZZS v zadnjih letih je dejala, da je to posledica zakonskih sprememb ali pogajanj, ki jih izvaja vlada, ZZZS pa jih mora vračunati v cene ali pogodbe, na podlagi katerih plačuje zdravstvene storitve. V lanskem letu se je tudi skoraj podvojil znesek za bolniške odsotnosti zaradi izolacij zaradi covida-19. “Ocenjujemo, da še so izzivi, da s temi obstoječimi sredstvi bolj racionalno poslujemo in da pridobimo več storitev za naše zavarovane osebe,” je dodala. (STA)
