27. junij je datum, ki ga v Sloveniji zaznamujemo kot začetek vojne za Slovenijo, a vojaške napetosti so bile že prej. Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 6. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
Največkrat lahko beremo, da je bil začetek vojne 27. junija 1991, ko so se s prvim strelom na cesti Metlika‒Novo mesto pri Pogancih začele vojaške aktivnosti. Na Primorskem pa velja znameniti ‘dan prej’. Ko se je na Trgu republike v Ljubljani odvijala proslava ob razglasitvi samostojnosti, so proti mejnim prehodom na Primorskem šle kolone JLA. General Marijan Čad, ki je bil tedaj poveljnik 13. korpusa JLA, se je namreč odločil, da bo šel na teren z oklepnimi enotami že 26. junija, saj je dobil ukaz, da mora 27. junija do 15. ure zasesti mejne prehode. Vzel si je dovolj časa in odšel prej na teren. To je bila njegova osebna odločitev.
Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.
Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku.
Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter skozi Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 7. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Teritorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo.
V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe Edvard Peperko. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti.
Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju.
V Dravogradu popoldan je 115. PDIV zajela zvezne policiste, ki so pristali s helikopterjem na stadionu.
Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje ob Krki, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen vodilni od treh helikopterjev Mil Mi-8 med poskusom raketiranja in desantiranja na 510. učni center TO na Igu in drugi s pilotom JNA kapetanom Antonom Mrlakom med kroženjem v ožji branjeni zoni teritorialne obrambe Ljubljane saj je preletaval nad samim sedežem poveljstva. Po nekajkratnih poveljih in preklicih sestrelitve sta bili proti helikopterju izstreljeni dve raketi Strela. Prva je zgrešila in padla nekje v parku Tivoli. Druga izstreljena s strehe nekdanje poslovne stavbe Iskre pa je začela nizko spremljati cilj in ga zadela v Rožni dolini (danes tam stoji spomenik). Kasneje se je izkazalo, da je bil pilot slovenskega rodu namestnik poveljnika enote na Brniku kapetana Jožeta Jerića (Jerić je bil leta 1990 neposredno odgovoren komandi v JRV i PVO Beogradu za odvzem 12 letal Kragulj, ki so bila v lasti TO Slovenije). Mrlak se je na zadano nalogo sam javil. Pred tem naj bi se s Slovenskimi obrambnimi silami dogovarjal in pripravljal prelet 2-3 helikopterjev iz JLA v slovensko TO.
