Prav slednji nas lahko metaforično oz. v resničnem življenju bistrijo, treznijo pri življenjskih odločitvah. Končuje se dan pred novim. Dan, ki je še posebej zaznamovan, ko se spomnimo svojih najbližjih oz. vseh, ki smo jih imeli radi, spoštovali. Tako da je vsaj za mene prvi novembrski dan lepega, pogrešanja in predvsem lepih spominov, veselja.
In če že fizičnega objema ni, še vedno ob spominu na vse, ki smo jih cenili, ostaja božanje duše. Saj samo spoštovanje do starejšega, pa tudi mlajšega, lahko bogati naš dan, ki smo še vedno na tem t.i. planetu.
Ja, vsekakor jih pogrešam, a sem neizmerno hvaležen za vse kar sem lahko z njimi podoživel, sprejel in dobro negujem še danes. (R.E.)
