sreda, 29 maja, 2024
DomaLokalnoDan mučenikov

Dan mučenikov

Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov oz. mučencev. A žal v sodobnem času vse prevečkrat v kroniki zasledimo, da se za številni štirimi stenami in po svetu dogajajo nedopustne stvari, da veliko ljudi zaradi drugega človeka trpi.

Zgodovina tega dne ima svoje korenine v krščanskem izročilu. Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo – suhe slive, trnje in klobaso. To naj bi jih opominjalo, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Dandanašnji pa gre bolj za izkaz pozornosti dam do gospodov, po tem, ko se dva dni pred tem oni spomnijo nanje.

10. marec obeležujemo zaradi dogodka iz časa cesarja Licinija (308-324), ki se je zgodil v Sebasti v Armeniji.

Ko je bila pod cesarjem Konstantinom (leta 313) krščanska vera državno priznana je bilo naravno, da so bili v cesarskih četah tudi krščanski vojaki. Na Zahodu je vse lepo teklo, na Vzhodu pa je bil Konstantinov sovladar Licinij sprva do kristjanov strpen in celo dobrohoten, ko pa se je s Konstantinom sprl, je začel kristjane preganjati. Preganjanje se je začelo okrog leta 320. Kristjane je imel za Konstantinove zaveznike in potemtakem za svoje sovražnike.

Z odlokom je tudi cesarjevim vojakom na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odrečejo, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani s smrtjo. Presenetilo ga je štirideset vojakov elitne dvanajste legije, ki so jo imenovali tudi »bliskovita«, ki so bili pripravljeni za svojo krščansko vero umreti.

V njej so služili predvsem domačini iz Kapadokije in Armenije, nekaj vojakov pa je bilo iz drugih delov cesarstva. Legendarni opis smrti štiridesetih mučencev pripoveduje, da je namestnik Agrikolaj sam prišel k ‘bliskoviti legiji’, da spolni cesarjev ukaz. Tedaj je štirideset vojakov stopilo iz vrste in vsi so neustrašeno priznali, da so kristjani in da jih nobena muka ne bo odvrnila od Kristusa. Prepričevali so jih, naj zapustijo krščansko vero, obljubljali so jim denarne nagrade, povišanja in odlikovanja, toda vojaki so odvrnili:

»Kaj nam hočeš dati takega, kar bi moglo nadomestiti ono, kar nam hočeš vzeti? Predlagati nas hočeš v odlikovanje cesarju, izneveriti pa njemu, ki je resnično vladar … Mi preziramo ta svet. Iz ljubezni do Boga smo pripravljeni pretrpeti kakršne koli muke.«

Strašna mučeniška smrt
Ker so vse našteto zavrnili, so jih obsodili na nenavadno obliko mučeniške smrti. Mučeniška smrt, ki so jo pretrpeli, je bila strašna: slekli so jih do nagega in jih izpostavili mrazu in burji na zamrznjenem ribniku, da so zmrznili. V bližini pa je bila pripravljena vabljiva topla kopel za tiste, ki bi si premislili. Res je eden klonil in skočil v vročo vodo, pa je zaradi nagle spremembe temperature takoj umrl. Na njegovo mesto je prostovoljno stopil vojak, ki jih je stražil in se priznal za kristjana.

Naslednjega dne je prišel sodnik, ki je ukazal obsojencem polomiti roke in noge ter jih sežgati, njihov pepel pa raztresti.

Podobni članki

Najbolj popularno

Umrl je Robert Erjavec

Pri vremenu brez sprememb

Usodna prometna nesreča