Tako čudovite zime, z vsemi pritiklinami, že dolgo nismo imeli. Bom kar na začetku napisal, da Slovenija zaradi svoje geografske širine ni tropska dežela, tako da vsi tisti, ki tega letnega časa ne morete sprejeti za svojega, ne živite v pravem koncu sveta, ali pa se mu ne želite prilagoditi in posrkati ledenih lepot in vsega kar sodi poleg, ki je lahko okusno, toplo. Od toplega kamina, peči, tople enolončnice, ali še kaj drugega, čajčka, če ste zdravilne rcnije nabirali spomladi, poleti, jeseni.
In zima, ne glede na mraz, kar vabi. Tako hudičevo vabi, še posebej v zasnežene kraje, da je težko opisati. Ponuja namreč tako čudovite naravne kontraste, ki jih srkamo s pogledi, odprtimi usti in kar pozabimo na mraz.
Opazujemo, se navdušujemo, umirimo, polnimo baterije, posledično smo lahko izpolnjeni, srečni. A ni to lepo?
In največji satan, ki nam v tem času greni sladkosti doživljanja rajske Slovenije je madame ‘K’ oz. ‘C.’
R.E.
