Velikokrat se v javnosti sliši, da nekdo, ki je zaposleni v javni upravi in z avtom potuje na delovno mestu v drugi kraj, ponuja prevoz, prek spletnih strani. Npr. za prevoz iz Novega mesta do Ljubljane in obratno boste odšteli od 3 do 5 evrov. Vsekakor je bil začetni namen teh prevozov omogočiti cenejše prevoze oz. solidarnost do šibkejših, študentov, ki so dnevno migrirali v drugi kraj. A kasneje se je izkazalo, da je to postal dober biznis za posameznike, celo nekatere javne uslužbence, ki so bili zelo aktivni na najbolj obiskanem spletu za omenjene prevoze. Slednji ima dosledno zapisane vse pogoje sodelovanja oz. ponudbe in povpraševanja.
Npr. če se je petkrat tedensko vozil iz Nm v Lj in nazaj in za slednje ponujal prevoz še za tri ljudi, katerim v eno smer računa 4 evre, enako tudi nazaj, je lahko v dnevu, s polnim izkupičkom zaslužil 24 evrov dnevno. V petih dneh 120 evrov oz. mesečno 480 evrov. Letno pa do 5.760 evrov.
Pri tem so si nekateri že omislili kombije, ki lahko prevažajo več oseb. Zaposleni v javni upravi tako dobi plačane potne stroške, poleg pa lahko še dodatno zasluži. Ali gre v tem primeru za zlorabo položaja ni znano. S podobnimi zadevami so se pristojne službe ukvarjale že pred leti, ko so se javni uslužbenci celo s službenim vozilom posluževali omenjenih storitev.
Pri eni izmed najbolj obiskanih spletnih strani smo preverili, kako je s pogoji takšnih prevozov. Na vprašanje, da imam večji avto in želim prevoz na delo izkoristiti za dodatni zaslužek, prevoze pa bi nudil redno vsak dan za 4-5 oseb in to bi nekako zaračunal, dejavnosti prevozov pa nimam registrirane, ali je to legalen način zaslužka, ali sem morda v prekršku?
Tako se je glasilo vprašanje spletnemu naslovu, ki slednje omogoča objave prevozov. Odgovorili so naslednje:
Spoštovani,
v kolikor se vozite na delo in računate nekje sorazmerno s stroškom goriva potem to ni problem. Vse ostalo pa je seveda delo na črno. Še posebej takrat ko govorite o zaslužku 🙂
To je samo povzetek določenih dejstev, ki so se dogajala pri nas in kjer je zaposleni javni uslužbenec, čeprav s svojim vozilom prevažal ljudi, dobil plačane stroške s strani države, po drugi strani pa nekateri sploh niso prevažali študentov in podobno, pač pa kar državne uslužbence, ki so prav tako pokasirali potne stroške dnevne migracije na delo, saj jih delodajalec po naših neuradnih informacijah ni preverjal, če so se pripeljali s svojim vozilom, seveda odvisno tudi od organizacije, če morda sledna plačuje avtobusno, železniško vozovnico.
Morda ob zaključku tega zapisa ob iznajdljivosti nekaterih javnih posameznikov dodamo komentar pristojnih inštitucij za nadzor, ki naj bi se že pred leti ukvarjale s takšnimi primeri, češ da gre za etično sporno ravnanje posameznika, ki slednje zlorabi.
Hja, o slednjem pa pri nas vemo, kako se streže oz. je. No, nekateri ponudniki prevoza so v zadnjem času napredovali na višje položaje, tako da njihovih storitev oz. ponudb več ne zasledimo, pa čeprav so se še nazaj na socialnih omrežjih pohvalili, kako so v določenem času prav zaradi omenjenih službenih obveznosti in nalaganja ostalih potnikov, prišli do novejšega, večjega vozila. Zdaj pri cca. 4.000 € plače z dodatki, slednje ni več potrebno.
Morda se kdo najde v tej zgodbi, ki ni iz trte izvita, pač pa se je dogajala na naših cestah oz. se ponekod še vedno. Še en dokaz več, kako smo materialno požrešni in nam je povsem vseeno, kdo nas mesečno plačuje oz od kod sredstva za plačo v našem (javnem sektorju). Verjemite, v zasebnem sektorju je to povsem drugače!
In če se je vam pri slednjem zalomilo, potem vsaj pri svojem javnem službovanju opravljajte delo z več občutka, brez dodatnega dokazovanja, kaj ste, kdo ste, ker ste. Marsikdo ve, da ste si dovolili packarije in zavestno črpali in se okoriščali s cekinčki ostalih, ker ste pač nudili prevoz. Ampak?
Tako da brez domišljanja, domišljavosti in z naslova zaposlitve NADUTOSTI. 😉
Slovenska higiena, poštenost…… ah. Moje mnenje: JAVNO – ZASEBNO 20 – 80%, v korist slednjega, če ni morda še večji odstotek. Žal.
Sicer pa omenjeno dejavnost organizacije prevoza, tako enih kot drugih (ponudnik-uporabnik) PODPIRAM. Ugodna cenovna in časovna potovanja koristijo tako prevozniku, ki vsaj delno amortizira svoje vozilo in uporabniku, ki lahko časovno in udobno doseže cilj. Vsekakor pa ne podpiram oseb, ki še dodatno hlastajo po cekinu, čeprav so v službah (in to javnih, na dobro plačanih položajih), kjer lahko celo odločajo o projektih v deželi pod Alpami!
