Vem, da sem se nekaterim zameril, ker o korona razmerah pišem s svojo glavo. Ne podcenjujem nobenega, sploh pa tukaj politika ne seva, čeprav bi nekateri to radi. Prav tako spoštujem vse, ki so se z boleznijo soočili. Pa vendar, če je res tako hudičevo hudo, da slabi naš zdravstveni sistem, kako si lahko odgovorni dovolijo prebliske razpustitve v poletnih in prazničnih dneh, ko omejitev skoraj da ni oz. so omiljene. Potem pa, ko je vsega konec, spet v višave z okužbami, bolnimi, zasedenostjo in t.i. kolapsom zdravstvenega sistema.
Oprostite, že dve leti upoštevam predlagano, ampak, da me ukrepi omejujejo na vsakem koraku, ker sem vsaj do zdaj brez koronce, morda imam pa lahko druge težave, me prvo moti. In to zelo.
Prebolevniki, cepljeni, veselo po svetu in spet doma. Pa so zdravi? Toliko o PCT.
Jaz, ki sem vse od izbruha koronce praviloma doma, razen delovnih obveznosti, kjer sem prav tako spoštljiv do vseh sodelavcev, imam dnevno druženje oz. nakup na pumpi, v zadnjem obdobju tudi redko v lokalu, sicer pa s srnami, zajci, lisicami, jazbeci, naravo. In potem jaz predstavljam tveganje?
Še to bom dodal, ko so s prvim cepivom pogojevali zaščito, so slednjim že omogočili t.i. wild card za brezmejno gibanje. A zgodilo se je kaj? Da prvo ni dovolj oz. ‘neuspešno’, zgodilo se je drugo, zdaj tretje,….Koliko še, do kdaj?
A ja, nasprotniki cepljenja itd.: to ni zarota, to je moje razmišljanje, življenje in ni obračun s sistemom. Vsi, ki menite, da je cepljenje za Vas pametna odločitev, to storite!
Vsem želim veliko zdravja. Kot sem omenil je to pač moje razmišljanje, ki k sreči še ni omejeno, čeprav bodo nasprotniki menili drugače. Preprosto, človek si danes ne upa usek’n’t oz. kihniti.
Ja, strah me je prehlada, saj veste…. In kot sem v naslovu zapisal ‘Že dve leti sem doma. Oprostite, nisem zbolel, strah me je prehlada!,’ ne vem, morda bodo nekateri rekli, ne še. Ampak, kar bo, pač bo. V vsakem primeru, ne bom obremenjeval nikogar. To je moja odločitev, sploh pa ne tistih, kjer nadrejeni pravijo, da ne zmorejo več.
V primeru črnega scenarija pa razbremenjujem obremenjene, za poslednjo službo so namreč sredstva zagotovljena. Tako pač je, ko si v drugi polovici stoletja.
NA ZDRAVJE, ZA ZDRAVJE TELESA IN DUHA. 😉
