Zagotovo najlepši spomin na družabni, politični del mojega sobivanja v deželi pod Gorjanci in Alpami. 25. junija Slovenija praznuje dan državnosti. Gre za slovenski državni praznik, ko je 25. junija 1991 formalno postala neodvisna. Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Naslednji dan je v Ljubljani, na Trgu republike sledila nepozabna in zelo tvegana slovesnost slovenskega ponosa, samostojnosti, a že nekaj ur kasneje agresija Jugoslovanske ljudske/narodne armade na Slovenijo.
Bilo je t.i. deset dni vojne za Slovenijo. Vsak dan je bil odveč in žal tudi usoden za Slovence in ostale ljudi iz drugih držav sveta. Takrat nam je uspelo nekaj, kar nam danes, v demokraciji, gre precej težko: pripadnost, zavedanje, zdravo tveganje, odločnost, zaupanje.
Še vedno sem ponosen Slovenec, ki spoštujem vse poštene ljudi, različnih narodnosti, kultur, ki so del pozitivnega sobivanja pri nas in prek meja, nekoliko težje pa vse domače in tuje ‘prisklednike,’ ne glede na status in nacionalnost.
In roko na srce, Slovenci smo kot narod večinoma pošteni, delovni in polni odpuščanj. Marsikdo, ki še vedno živi v Sloveniji, se spomni naših odločitev, je odšel, ker se ni strinjal z našo odločitvijo, ki smo jo sicer sprejeli že na plebiscitu in jo v ‘teh junijskih dneh’ uresničili in se vrnil in živi v Sloveniji.
Pa lep, samozavesten in ponosen praznik vsem Slovencem in ostalim državljanom Slovenije želim.
