Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo moralo pomoč vračati kar 39 odstotkov podjetij, ki so zanjo zaprosila, saj ne bodo izpolnila vseh pogojev za prejem državne pomoči. Denimo, da so imeli manj kot 10-odstotni izpad prometa glede na leto 2019. Takšen je bil namreč pogoj drugega protikoronskega paketa, če je hotelo podjetje zaprositi za subvencijo za nadomestilo plač zaposlenih, ki so jih dali na čakanje na delo doma. S PKP 5 je gospodarsko ministrstvo te pogoje še zaostrilo in za prejem pomoči je bil potreben 20-odstotni upad prometa. A te odločbe šele pridejo.
“Po naših ocenah je ta številka (39 odstotkov, op. a) celo višja, zadeva pa podjetnike in obrtnike iz različnih panog,” pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
“Številni so zaprosili za državno pomoč, saj niso mogli vedeti, kakšna bo situacija. Ključni cilj je bil, da obdržijo delovna mesta. Zdi se nam nepošteno, da bi morali sedaj vračati ta sredstva, saj potem tu ne gre za državno pomoč, ampak za kratkoročno posojilo s strani države,” je bil za našo spletno stran kritičen predsednik OZS Branko Meh. “Naše mnenje je, da ne smemo kaznovati tistih, ki so z različnimi prijemi (na primer s prodajo prek spleta, dostava ali prevzem) skušali vsaj delno pokriti izgubo zaradi zaprtja in ohraniti stik s strankami. Poleg tega si niso sami krivi, da niso smeli poslovati, saj jim je bilo to z odlokom prepovedano ali omejeno,” je še dodal.
Po njegovih besedah je velik problem zlasti pri tistih podjetjih, ki imajo osnovno dejavnost in poleg še eno ali dve drugi. Primer: Mesarstvo ima poleg še gostilno, ki je bila z odlokom zaprta. “Mesarstvo je imelo manj kot 20-odstotni upad prometa v letu 2020, zato do pomoči ni bila upravičena niti gostinska dejavnost, ki pa je bila z odlokom v celoti zaprta. Upošteva se namreč celoten promet podjetja, torej obeh dejavnosti. Mesarstvo je tako ‘zalagalo’ stroške plač delavcem v gostinski dejavnosti, zato da bi obdržalo delovna mesta. Ali pa so prejeli pomoč države, ki jo bodo morali sedaj vrniti,” je pojasnil Meh. Zato v OZS zahtevajo individualno obravnavo posameznih podjetij, in sicer v smeri, da bi lahko ločili poslovanje po stroškovnih mestih. “Tako bi bilo denimo to podjetje upravičeno do državne pomoči za gostinsko dejavnost. Takšnih primerov, torej z več dejavnostmi, je po naših ocenah veliko,” je opozoril.
