Na 98. redni seji se je vlada se je seznanila s poročilom delovne skupine za zajezitev visokih cen energentov, na podlagi informacije o problematiki izredne rasti cen energentov na energetskih trgih pa je bila opravljena tudi razprava o možnih ukrepih. Delovna skupina se je omejila na ukrepe, ki jih je v svojem sporočilu o možnih in dopuščenih ukrepih identificirala Evropska komisija, prav tako pa je upoštevala veljavne smernice glede državnih pomoči.
Dvig cen električne energije in zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v EU in napovedane podražitve energije za potrošnike zahtevajo hiter in usklajen odziv, piše v pozivu, pod katerega so se podpisali Zveza potrošnikov Slovenije, Focus, Umanotera, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Srebrna nit, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Inštitut za zdravje in okolje ter Plan B za Slovenijo.
Vladi predlagajo, naj sprejme ukrep kontrole maloprodajnih cen energije za vsa gospodinjstva za obdobje šest mesecev za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje ter ekstra lahko kurilno olje. Ker približno dve tretjini zneska na računu za električno energijo predstavljajo dajatve, porabljena energija pa le tretjino, naj se z začasnim znižanjem davka na dodano vrednost in trošarine vsem potrošnikom omogoči tudi nižji račun za energijo.
Energetsko revnim gospodinjstvom naj se dodeli tudi nujna finančna sredstva v obliki t.i. energetskega vavčerja za plačilo povečanih stroškov za energijo, in sicer v višini najmanj 100 evrov. Do finančnih sredstev bi morali biti upravičeni tudi vsi tisti, ki le minimalno presegajo cenzus za prejem socialne podpore, saj tudi oni pogosto ne zmorejo plačati stroškov za energijo, piše v pozivu.
Podpisniki dodajajo, da vsi ti ukrepi ne smejo ustaviti ali zmanjšati prizadevanj za učinkovito rabo energije, za spodbujanje uporabe obnovljivih virov in za manjšo odvisnost od fosilnih goriv.
Povprečne cene električne energije za gospodinjstva EU so se v prvi polovici leta na letni ravni nekoliko zvišale in znašale 21,9 evra za 100 kilovatnih ur. Največja rast cen elektrike je bila zabeležena v Sloveniji, in sicer 15-odstotna. Po drugi strani so povprečne cene plina v EU rahlo upadle na 6,4 evra za 100 kilovatnih ur, ugotavlja Eurostat. (STA)
