Policijski sindikat Slovenije ostro zavrača in obsoja izjave ministra Aleša Hojsa, in jih označuje za povsem neresnične, zavajajoče in zlonamerne, ker jih je izrekel z namenom povzročanje škode članicam in članom sindikata. Gre za nastop ministra Hojsa v nedeljski oddaji »Politično s Tanjo Gobec«, ki je bila v okviru osrednje dnevno informativne oddaje predvajana na RTV Slovenija.
S Policijskega sindikata Slovenije pojasnjujejo:
Slednji je Policijskemu sindikatu Slovenije očital, da se je strinjal z zakonskim uvajanjem t.i. mandatnih delovnih mest v policiji, kot tudi, da sindikat politično deluje pod okriljem politične stranke LMŠ. Slednje je utemeljeval z udeležbo takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije, g. Marjana Šarca, na Kongresu Policijskega sindikata Slovenije, ki je potekal v letu 2019.
Policijski sindikat Slovenije ostro zavrača in obsoja izjave ministra Aleša Hojsa, in jih označuje za povsem neresnične, zavajajoče in zlonamerne, ker jih je izrekel z namenom povzročanje škode članicam in članom sindikata.
Ker se omenjene diskreditacije Policijskega sindikata Slovenije, podane s strani ministra in »medijev v službi resnice«, v zadnjem času pogosto pojavljajo v javnosti, za razjasnitev podajamo naslednje pojasnilo:
Izjava ministra Aleša Hojsa, da se je Policijski sindikat Slovenije strinjal z zakonsko uvedbo t.i. mandatnih delovnih mest, je povsem neresnična in izmišljena. Na to temo ni bilo izvedenega niti enega usklajevanja s Policijskim sindikatom Slovenije[1]. Policijski sindikat Slovenije je kredibilen socialni partner, zato ves čas in še danes nasprotuje spornim novim določbam 49.a in 49.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).
Ministra Aleša Hojsa oz. pooblaščene predstavnike predlagatelja zakona smo redno in vseskozi opozarjali, da predmetna vsebina sodi v okvir pogajanj za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za policiste, ki v 22.č členu določa temelje za oblikovanje kariernega sistema, in sicer: »(1) Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih. (2) Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji. (3) Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov. (4) Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.«. Nadalje so bila v letu 2019 odprta pogajanja za sklenitev Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za policiste, v okviru katere je potrebno uskladiti normativno ureditev temeljnih podsistemov kariernega sistema, da bi generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati in v skladu z določbami kolektivne pogodbe, lahko podrobneje določil priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji.
Kot smo že večkrat poudarili, pogajanja za sklenitev Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za policiste niso zaključena, zato je minister Aleš Hojs z 49.a in 49.b členom ZODPol, grobo in zlonamerno kršil pravico do kolektivnega dogovarjanja. Povsem jasno je, da gre pri t.i. mandatnih delovnih mestih za materijo, ki jo je vladajoča oblast dobesedno »ugrabila« iz pogajanj za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za policiste, ki tečejo na podlagi V. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19), in gre za »podtaknjenca« v ZODPol. Tega nenazadnje ni zanikala niti Vlada RS kot predlagatelj zakona.
Kot že ničkolikokrat, ponovno ponavljamo, da smo v Policijskem sindikatu Slovenije uvedbi t.i. mandatnih delovnih mest zaradi več strokovnih in vsebinskih vprašanj, ki so se pojavila že v okviru omenjenih pogajanj in na katere nikoli nismo dobili jasnih odgovorov, ostro nasprotovali. Ta materija sodi izključno v Kolektivno pogodbo za policiste, ker je to edini mogoči način, da se izključi politične »kadrovske« interese za vse čase in vse politične akterje. Iz navedenih razlogov izjavo ministra ocenjujemo kot zlonamerno, njen namen pa je (ponovno) zvračanje krivde za njegova nedopustna ravnanja na druge oziroma izogibanje odgovornosti. Izvajanje ministra je mogoče razumeti, da je zanj kolektivno dogovarjanje, kot ena od temeljnih demokratičnih pridobitev EU, nekaj nepredstavljivega saj si slovensko policijo, kot je mogoče sklepati iz njegovih izjav, v svojem mandatu kar »prilašča«.
Nadalje najostreje zavračamo navedbe ministra, da Policijski sindikat Slovenije deluje pod vplivom stranke LMŠ, kar izpostavlja z izvajanjem, da se je Kongresa Policijskega sindikata Slovenije v letu 2019 udeležil takratni predsednik Vlade Republike Slovenije, g. Marjan Šarec. V zvezi s tem dogodkom pojasnjujemo, da je Policijski sindikat Slovenije v skladu z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-141/93, reprezentativni sindikat v državnih organih Republike Slovenije, na podlagi odločbe št. 02049-4/2006-49 pa tudi v dejavnosti »Javni red in varnost« in v poklicu »Policist/policistka«. Vlada Republike Slovenije v državni upravi Republike Slovenije nastopa v vlogi delodajalca, v skladu s 4. členom Zakona o javnih uslužbencih pa dolžnosti delodajalca izvršuje predstojnik, tj. oseba, ki vodi delo državnega organa (tudi ministrstva, ki ga vodi minister kot član vlade)[2].
Policijski sindikat Slovenije na zaključni del svojega kongresa vedno vabi tudi najvišje predstavnike delodajalca tj. predsednika vlade, ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije. Odločitev o vsakokratni udeležbi je prepuščena vabljenim. Da ni šlo za »edini« primer vabljenja najvišjih predstavnikov delodajalca kaže tudi spodnja novica na spletni strani Vlade Republike Slovenije, z dne 7.5.2007. Takratni predsednik Vlade, g. Janez Janša je odsotnost na kongresu Policijskega sindikata Slovenije opravičil zaradi drugih službenih obveznosti. Zanimivo je, da iz navedenega opravičila ne izhaja prav noben drug zadržek v smislu »nesprejemljivosti, politizacije ipd.«, kot to izključno z namenom diskreditacije sindikata in njegovih funkcionarjev zatrjuje minister Aleš Hojs.
